Megatrendi 2010 − vzpon zavestnega kapitalizma

Kako bi odgovorili na vprašanje, v kateri dobi živimo? Mnogi bi najbrž odgovorili, da v »informacijski«. Mar ni naš čas obarvan z internetom? Drugi bi z vso pravico odgovorili, da živimo v času globalizacije. Mar niso vse naše skrbi usmerjene v to, kako uspešno bo Kitajska osvajala svetovne trge? Na podlagi več zapisov tudi v Podjetniku, bi morda odgovorili tudi, da živimo v »dobi ustvarjalnosti«. Mar zdaj ne razvrščamo držav po tem, kolikšen delež prebivalstva se ukvarja z ustvarjalnimi poklici, od odvetnikov do filmskih režiserjev?  

Patricia Aburdene, ki je leta 1982 s svojim tedanjim soprogom Johnom Naisbittom v knjigi »Megatrendi« kot ena od prvih konec 20. stoletja označila kot »informacijsko dobo«, pa je ravnokar v svoji knjigi »Megatrendi 2010« našo dobo označila kot »vzpon zavestnega kapitalizma«. Na hitro povedano, gre za to, da ljudje ne prenesejo več cepitve svoje osebnosti na osebno in na poslovno sfero, v katerih vladajo različne vrednote. Ljudje želijo živeti dosledno - želijo osebno verjeti v to, kar počnejo, in početi to, v kar verujejo.     

Duhovnost in »kulturni kreativci« 

Knjigo Patricie Aburdene bi lahko označili tudi kot obračun s prizorom iz filma Wall Street (1987), v katerem Michael Douglas igra japija, ki družbenikom podjetja razlaga takole: »Pohlep je dober. Pohlep je pravi. Pohlep deluje...« K tem besedam je avtorica vrne večkrat in želi dokazati, da je prihodnost kapitalizma zgrajena na povsem drugih vrednotah. Svoje argumente začne graditi z usodo Grega Martena, enega od direktorjev v multinacionalki Hewlett-Packard, ki je živel povprečno menedžersko usodo vse do trenutka, ko se mu je 16-letni sin ubil v avtomobilski nesreči. Da bi premagal to izkušnjo, se je začel poglabljati vase in v komunikacijo z drugimi ljudmi in odkrivati duhovne vrednote. Začel je odkrivati pomen pogovarjanja, zaupanja, določanja skupnih ciljev in podobnih vrednot.