Za neplačila ni kriva samo kriza

Po anketi, ki so jo jeseni izvedli v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ima 70 odstotkov slovenskih podjetij likvidnostne težave. To naj bi bil tudi poglavitni vzrok za že kar bolezensko stanje vsesplošne plačilne nediscipline v našem gospodarstvu. Pa vendar je, ne glede na aktualno svetovno krizo, plačilna nedisciplina v slovenskem gospodarstvu že stara znanka. Torej je vzrok za tako stanje morda lahko še kje drugje?

 

Ko so pri GZS priredili okroglo mizo o plačilni nedisciplini, so strokovnjaki in gospodarstveniki ugotovili, da za nedopusten zamik plačil obveznosti ni kriva le finančna in gospodarska kriza, povzročajo ga tudi institucionalni okviri ter dvomljiva kultura in morala poslovanja. Država pa o razsežnostih plačilne nediscipline nima prave slike, je bila splošna ugotovitev razpravljavcev.

 

 

Zadnje ankete GZS med drugim razkrivajo, da so se poplačila kupcev za 64 odstotkov podjetij v zadnjem nekajmesečnem obdobju bistveno podaljšala. Da se plačilni roki vse bolj pomikajo proti šestdesetdnevnim rokom, je odgovorilo 28 odstotkov vprašanih. Največ, kar tretjina, pa jih je izjavilo, da se roki plačil bližajo vsaj 120 dnevom. V času preko 120 dni poplačila svojih izstavljenih računov dobi 14 odstotkov podjetij.