Človeštvo se uči samo v krizi

Čeprav kot vrsta veljamo za »misleča bitja«, nas zgodovinska izkušnja uči, da se ljudje neradi učimo – razen če smo v to prisiljeni. Dokler se da preživeti s starimi navadami, se jih bomo oklepali do zadnjega. Toliko bolj trdi smo za vse spremembe, če stare navade prinašajo če koristi. Dokler ... Dokler ne pride do krize in ko začnejo stare navade ogrožati golo preživetje. Takrat postanemo dovzetni za »problem«, pripravljeni smo se temeljito spremeniti. Ena od težkih modrosti zato pravi, da se je »človeštvo pripravljeno učiti samo v krizi«.  

Kaže, da se je Slovenija v odnosu do podjetništva pripeljala do take točke, da jo čutimo kot krizo. Se je Slovenija pripravljena učiti?  

Leta in leta se podjetniki pritožujejo nad odnosom države do podjetništva. Nad neprijaznostjo v postopkih, samovoljo pri kaznih, načelno sovražnostjo pri obravnavanju ... Najbolj boleče je vse to prisotno na področju davkov. Dolga leta so podjetniki samo godrnjali. S spremembo davčne zakonodaje, ki je udarila kapitalske dobičke, pa smo iz »neugodnih razmer« preskočili v krizo.  

Zmanjšanje obdavčitve s 50 na 20 odstotkov krize ni moglo zavreti. To je bilo vsakemu jasno že v naprej. Gre za načelno vprašanje prijaznosti do kapitala. Peščica najuspešnejših podjetnikov je javno povedala, da je v tujino odnesla nekaj deset milijonov evrov kapitala. In v tistem trenutku šele je država doumela, da je kriza tu. Toda ta peščica je res samo peščica. Predpis je po podatkih Ibona o kapitalski moči slovenskih podjetij zadel cca 2200 podjetij. Če odštejemo velika podjetja, ki so tu že od prej (kljub vsem statusnim spremembam), ostane slabih tisoč podjetij,  ki so do takšnega kapitala prišla po podjetniški poti. Država je torej prizadela sloj najuspešnejših podjetnikov (ali pa samo lastnikov), ki so se razvili v tem dobrem desetletju.  

Kaj je naslednja poteza uspešnih in tudi manj uspešnih? Da bodo sedeže svojih podjetij preselili v Celovec ali Trst? V Luxemburg ali vsi po vrsti na Nizozemske Antile? Se predstavljate časopisni naslov: »Celovec odprl podjetniško cono za 3000 slovenskih podjetij. Ponuja brezplačno registracija in oprostitev dajatev za tri leta – samo če pridete čez mejo.«  

Poteza najuspešnejših podjetnikov s selitvijo kapitala je državi dala vedeti, da bo potreben »pošten dogovor« med podjetniki in državo, sicer bo država eksistenčno ogrožena. Predsednik društva davčnih svetovalcev Ivan Simič že vrsto let opozarja na to, da mora biti davčni sistem tak, da ga ljudje sprejmemo. Ne sme biti narejen izključno v skladu z logiko, kako ljudem pobrati čim več denarja, ampak tako, da ljudje način obdavčitve in stopnje obdavčitve sprejmemo kot razumne.  

S tega stališča zdaj imamo javno priznanje, da smo v krizi. In nova vlada je (kot velja za krizo) nedomišljeno oziroma v paniki spremenila samo višino obdavčitve ne pa zgrešenega načela. Res je krivično, da je kriza izbruhnila ob spremembi vlade in da nova vlada pobira ves »šmorn«, ki ga dolga leta gradila prejšnja vlada, a to nič ne spremeni dejstva, da smo v krizi.  

Rešitev ni v kozmetičnih popravkih, ampak v temeljitem premisleku o razmerju med državo in podjetništvom. Izhod pa bo mogoč le s temeljito spremembo obnašanja. Dokler ne bo država postala vsaj do neke mere podjetniška – racionalna in v rezultate usmerjena in se bo do gospodarstva začela obnašati partnersko  –, bo kriza prisotna, tudi če bo samo tlela.