Priznanje Podjetnik leta 2014

Avtor: Podjetnik, Fotografije: Marjan Krebelj | Objava: 23.10.2014

Na slavnostni prireditvi, ki je bila 23. oktobra v dvorani Smelt v Ljubljani, je priznanje Podjetnik leta 2014 prejel dr. Otmar Zorn iz podjetja Varsi. Poleg njega sta bila za ta laskavi naziv nominirana še Simona Petrič iz podjetja Elvez in dr. Mark Pleško iz podjetja Cosylab.


Strokovna komisija je nominirance izbirala med podjetniki, podjetnicami ali podjetniškimi skupinami, ki s svojo inovativnostjo, ambicioznostjo in podjetniškim čutom pomikajo meje mogočega in pomenijo presežek v slovenskem podjetništvu.

 

Utemeljitev izbora

 

Dr. Otmar Zorn prejme priznanje Podjetnik leta 2014 za uspešno uresničevanje ambiciozno zastavljene podjetniške strategije, ki močno izstopa iz vsakodnevnih slovenskih okvirjev. Njegov pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh podjetja, ki preko 90 odstotkov prometa ustvari v tujini in je med tremi vodilnimi svetovnimi proizvajalci prenapetostnih zaščit. Prednost pred konkurenco ohranja z načrtovanimi inovacijami ter vlaganjem v znanje, razvoj, nove tehnologije in ljudi, ki so zanj prava vrednost podjetja. »Kdor ima najboljše ljudi, je najboljši na svetu,« pravi.

 

Priznanje Podjetnik leta je najstarejše slovensko priznanje podjetnikom, podjetnicam in podjetniškim skupinam, ki ga podeljujeta Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in revija Podjetnik, prvič smo ga podelili leta 1991.

 

 

 

 

 

 

 

Nekaj utrinkov s slavnostne podelitve:

 

Goste je pozdravil Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je ob tej priložnosti pozval vlado, naj gospodarstvu čim prej zagotovi resornega ministra in tako omogoči podjetnikom takšno poslovno okolje v katerem bodo lahko delali, ustvarjali in zaposlovali.

 

 

Častni govornik na prireditvi je bil mag. Dejan Židan, podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

 

Trije nominiranci za Podjetnika leta 2014 (z leve): dr. Mark Pleško, Simona Petrič in dr. Otmar Zorn

 

 

Slogan letošnjega izbora je bil formula uspeha. Ključne elemente formule, ideje, znanje, pogum in vztrajnost, so nam prikazali nastopajoči. (Vse fotografije: Marjan Krebelj)

 

 

Komisija za izbor Podjetnika leta 2014

 

Predsednik komisije:

Albert Erman, Magneti Ljubljana, Podjetnik leta 2012

 

Člani:

Branko Meh, predsednik OZS

Dušan Olaj, Duol, Podjetnik leta 2013

Marko Kajzer, Kampo, Obrtnik leta 2012

Franci Pliberšek, MIK Celje

Prof. dr. Jadran Lenarčič, Institut Jožef Stefan

Izr. prof. dr. Jaka Vadnjal, profesor in dekan Gea College

Eva Mihelič, odgovorna urednica revije Podjetnik

 

 

Nominiranci so bili:

 

 

SIMONA PETRIČ
Elvez

 

Družinsko podjetje Elvez iz Višnje Gore je pred 23 leti ustanovil Marjan Petrič, od leta 2009 ga vodi hči Simona Petrič. Podjetje ima dva proizvodna programa: program kabelske konfekcije, iz katerega so izšli in program plastike, v katerega so v zadnjih letih več investirali, ker ustvarja višjo dodano vrednost. Čeprav Elvez trenutno ni pretežni izvoznik, je podjetje s svojimi izdelki globalno prisotno. Pred leti so imeli razmerje prodaje 40 % domači trg, 60 % izvoza. Danes je razmerje drugačno, predvsem zato, ker so večji partnerji prisotni s pravnimi osebami v Sloveniji, čeprav je lastništvo tuje, tako da gre glavnina njihovih izdelkov v tujino.

 

Lani so serijsko zagnali novo, izredno zahtevno tehnologijo metalizacije oziroma vakuumskega naparevanja plastičnih izdelkov. Tehnologija se med drugim precej uporablja v avtomobilski industriji, pri izdelavi LED luči. Za investicijo so se odločili z namenom, da lahko za naročnike izvajajo kompleksnejše posle z višjo dodano vrednostjo in višjim tehnološkim znanjem. Njihovi produkti zahtevajo zelo natančen proces dela brez napak, zato dela v proizvodnji ne zmore vsakdo. Lani je proizvodnja tekla skoraj 24 ur na dan, vse dni v tednu, v celem letu so stroje ugasnili le za teden dni.

 

V zadnjih sedmih letih so v Elvezu namenili največ pozornosti tehničnemu napredku, stabilizaciji proizvodnega procesa in krepitvi celotne organizacije. Zdaj se bodo bolj strateško usmerili v krepitev sodelovanja z obstoječimi partnerji in v iskanje novih ustreznih kupcev. Pred nekaj leti so pridobili močnega angleškega kupca, s katerim razvijajo senzorno tehnologijo. So tudi v zagonu začetne faze projekta za novega francoskega kupca na področju kabelskih setov za avtomobilsko industrijo. Trenutno izdelek razvijajo, drugo leto pa bodo začeli s serijsko proizvodnjo.

 

Danes imajo več znanja, kot so ga imeli pred desetletjem, pravijo. Več vlagajo v tehnologijo in v znanje, zaposlenim omogočajo izobraževanje za strokovno in osebno rast, sproti in aktivno se učijo od kupcev. V prihodnje želijo pogledati še v druge branže, denimo na področje medicinskih aparatov. Navsezadnje obvladovanje zadnje pridobljene tehnologije – metalizacije - omogoča Elvezu diferenciacijo izdelkov, saj se ta tehnologija uporablja na različnih področjih, pri proizvodnji svetil, v pohištveni industriji in pri izdelavi embalaže za kozmetiko.

 

V naslednjih letih se želijo investicijsko nekoliko stabilizirati, sedaj pa izpeljati obstoječe posle, hkrati pa stalno in dolgoročno nadgrajevati tehnološke procese, dvigovati produktivnost, avtomatizirati procese in pridobivati nova strokovna in tehnična znanja.

 

 

dr. MARK PLEŠKO

Cosylab

 

Vse se je začelo v »glavi« mentorja, danes direktorja podjetja, dr. Marka Pleška z Inštituta Jožef Stefan (IJS) in skupine študentov, ki so konec 90. let začeli sodelovati z nemškimi strankami pri razvoju kontrolnih sistemov za pospeševalnike. Pod okriljem IJS so izpeljali dva zanimiva in odmevna projekta in si tako pridobili znanja in prvi referenci. Z inštitutovim blagoslovom, ki jim je sprva posodil nekaj strojne opreme, so nato ustanovili neodvisno podjetje.

 

Razvijajo kontrolne sisteme za velike raziskovalne in znanstvene naprave, kot so teleskopi, fuzijski in medicinski pospeševalniki itd. Njihovi kontrolni sistemi so zelo kompleksni, imajo od sto tisoč do milijon kontrolnih točk, preko katerih se naprava oziroma eksperiment upravlja iz centralne kontrolne sobe. Krmiljenje mora biti sinhronizirano do nanosekunde natančno, saj se delci gibljejo s svetlobno hitrostjo. Tipskih kontrolnih sistemov ni, vsak je vsaj malo specifičen, zato morajo vsak projekt natančno analizirati, da sploh vedo, kaj je treba narediti. V tržni niši krmilnih sistemov pospeševalnikov in drugih velikih infrastrukturnih naprav so vodilno podjetje na svetu.

 

Njihovi največji kupci so veliki javni znanstveni inštituti in mednarodne organizacije, ki gradijo takšne sisteme. Sodelovali so, na primer, pri projektih European Spallation Source (vir nevtronov na Švedskem), MedAustron (pospeševalnik za zdravljenje raka v dunajskem Novem mestu) in ITER (fuzijski reaktor v Franciji), ki ga gradi več kot pol sveta.

 

Njihova niša je globalna, a zelo ozka, njihova glavna prednost je, da se z vodji projektov pogovarjajo v znanstvenem jeziku, da razumejo samo napravo oziroma eksperiment in lahko sami napišejo projekt, razvijejo kontrolni sistem in ga tudi inštalirajo. Z rastjo podjetja raste tudi velikost projektov. Pred desetimi leti je bil projekt velikosti sto tisoč evrov za njih že ogromen projekt, zdaj podpisujejo tudi večmilijonske pogodbe. Največ posla imajo v Evropi, so pa v zadnjih letih ustanovili tudi hčerinski podjetji na Japonskem z dvema Japoncema in enim Slovencem in v ZDA v Kaliforniji in Tennesseeju. V letošnjem letu bodo odprli še podružnice v Švici, na Švedskem in Kitajskem, morda celo v Južni Koreji.

 

Glede na to, da države povečujejo vlaganja v znanje in razvoj velikih fizikalnih naprav, Cosylab v naslednjih dveh letih planira zmerno rast (10 – 20 % na leto). Srednjeročno si želijo vse svoje izkušnje prodajati kot produkt (npr. celotni krmilni sistem na ključ) in tako iztržiti večjo dodano vrednost. Želja je, da bi zadržali vodilni položaj na globalnem trgu v svoji niši in da v vsaki državi, kjer so prisotni, postanejo vodilni ponudnik.

 

 

dr. OTMAR ZORN

Varsi

 

Je (so)lastnik in direktor dveh podjetij – Iskra Zaščite in Varsi, obe sta bili ustanovljeni na prelomu 80. let prejšnjega stoletja. Varsi izhaja iz nekdanje Iskre, pri Zaščitah je Iskrino le ime, saj se jim je takrat zdelo, da jim bo ime uveljavljene blagovne znamke pomagalo pri prodoru na tuje trge, a se je izkazalo ravno obratno, pove dr. Otmar Zorn, ki je z Iskro povezan od začetka poklicne poti, saj je v njej začel kot tehnolog. Danes je Iskra njihova blagovna znamka, tako kot Zaščite, na kateri si večina tujcev »lomi jezik«.

 

Da bi ohranili prednost pred konkurenco, je vlaganje v znanje, razvoj in nove tehnologije imperativ. Inovacije namreč niso stvar naključja, treba jih je načrtovati, graditi, ustvariti kulturo inoviranja in vztrajati. Obe njegovi podjetji imata lastna raziskovalna oddelka in Zorn ocenjuje, da je raziskovalna dejavnost, ki mu daje prednost pred konkurenco, ustrezno zastavljena. Bistveno več težav imajo s pridobivanjem tehnologov, ljudi, ki se spoznajo tako na stroko kot na posel in se lahko s kupcem pogovarjajo o konkretni rešitvi. Dobri kadri ustanovijo svoja podjetja ali gredo v tujino, ugotavlja Zorn, a hkrati dodaja, da to nikakor ni le slovenska težava, v Nemčiji na primer ni nič drugače.

 

Proizvodnje zaradi nižjih stroškov niso preselili na Kitajsko, so pa tam skupaj s partnerjem odprli proizvodni obrat Iskre Zaščite, v katerem delajo za kitajski in ameriški trg. Načrtujejo tudi tovarne v Braziliji, Indiji in Srbiji, letos naj bi končali proizvodnjo v Rusiji. A tisto, zaradi česar je Iskra Zaščite med tremi vodilnimi svetovnimi proizvajalci prednapetostnih zaščit, ni poceni proizvodnja. Tu ni prihodnosti, množična proizvodnja bo domena Kitajcev, ostali bomo morali staviti na znanje, pravi Zorn. Treba je delati nove in boljše izdelke in kljub padanju cen ohranjati minimalno akumulacijo za vlaganje v inovacije.

 

Da bi v prihodnje še izboljšali svoj položaj, usmerjajo moči v nove tržne niše, specialne rešitve, energetski menedžment, storitve in sisteme. Nič revolucionarno novega, je pa tu večja dodana vrednost, pravi Zorn in dodaja, da je za podjetje pomembno, da gleda na dolgi rok. Zato, na primer, danes delujejo na področju zelene energije, četudi tu trenutno ni velikega iztržka. Med pomembnimi segmenti so tudi komunikacije, naftna in plinska podjetja, vojska in policija, železnice.

 

Za konec pa sogovornik še pripomni, da je na žalost uspeh v javnosti večinoma sprejet negativno, zato mnogi podjetniki raje ostajajo anonimni. »Jaz pa vseeno mislim, da moramo imeti družbeno odgovornost, ker bi lahko s svojimi zgledi in svojim načinom dela pomagali drugim ustvarjati pozitivno atmosfero,« je prepričan.

 

 

Prireditev Podjetnik leta 2014 smo organizirali s pomočjo pokroviteljev:

 

 

 

Seznam dosedanjih prejemnikov priznanja:
(kliki na letnice vas popeljejo do reportaž s posameznih podelitev, kliki na imena podjetnikov pa na njihove zgodbe)
Izbor Podjetnika leta, utemeljitev in nominacije
Podjetnik/ca leta

 
 Dejavnost

 
2013

 
Dušan Olaj
Duol, Brezovica pri Ljubljani
Razvoj in izdelava napihljivih dvoran ter drugih konstrukcij, pokritih z membransko strukturo.
 
2012
 
Albert Erman
Magneti Ljubljana
Proizvodnja magnetov, magnetnih sistemov, kompozitov in zlitin.
2011

 
Boštjan Šifrar
SIBO G, Škofja Loka
 
Proizvodnja zapiralne embalaže ter rešitve za tehnično zahtevne izdelke za farmacevtsko, medicinsko in elektroindustrijo.
2010

 
Marjeta in Marino Furlan
Intra lighting, Miren
Proizvodnja svetil za poslovne, zabaviščne in kulturne objekte.
 
2009
 
Dr. Uroš Merc
Bisol, Prebold
Izdelava fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne.
 
2008

 
Razvoj programske opreme, proizvodnja merilnih instrumentov in sistemov.
 
2007

 
Nataša Ratej
Rima, Ljubljana
 
Na domačem trgu so najbolj prepoznavni po suhomontažni gradnji. Vstopajo pa tudi na trg montažnih hiš z izdelavo nadstandardnih hiš po željah kupca.
2006

 
Miloš Urbanija
Ultra, Zagorje
 
Razvoj poslovnih in tehnoloških rešitev za naftno industrijo, mobilno telefonijo in druga področja. Je mednarodno tehnološko podjetje s hčerinskimi podjetji v več državah.
2005

 
Dr. Aleš Štrancar
BIA Separations, Ljubljana
Biotehnologija, razvoj tako imenovanih inteligentnih filtrov za čiščenje sestavin npr. v farmacevtski industriji. Eno od strokovno najmočnejših podjetij na svetu.
2004


 
Igor Akrapovič
Akrapovič, Ivančna Gorica
 
Blagovna znamka Akrapovič ima med izpušnimi sistemi tako mesto, kot denimo Honda med motocikli. Izpušni sistemi Akrapovič so sinomim za največjo kakovost in prestiž.
2003

 
Ivo Boscarol
Pipistrel, Ajdovščina
 
Proizvajalec ultralahkih letal. Avtor izredno odmevnih letalskih rešitev. Njegova letala uporabljajo najzahtevnejši letalci iz vsega sveta.
2002

 
Aleš Kristančič
Movia, Ceglo
 
V svetu priznani goriški vinar. Avtor opevanega Velikega belega in Velikega črnega. Dobavitelj ekskluzivnim kletarjem v ZDA, Nemčiji, Angliji in Italiji.
2001

 
Filip Remškar
SmartCom, Ljubljana
 
Celovite telekomunikacijske rešitve za nacionalna telekomunikacijska omrežja in podjetja.
 
2000

 
Jože Angeli
Blues, Velenje
 
Uspešno invalidsko podjetje. Od dobavitelja za Gorenje se razvija v podjetje za gostinsko opremo z lastno blagovno znamko. Kupili LTH.
1999

 
Milan Čelan
Tipro Keyboards, Grosuplje
Program inovativnih in avangardno oblikovanih tipkovnic. V svetovnem vrhu tako imenovanih inteligentnih tipkovnic za zahtevno industrijsko rabo.
1998

 
Jadranka in Drago Lemut
Le Tehnika, Kranj
Obširen program malih naprav, ki premoščajo različne standarde v komunikacijah. Svetovni trgi, proizvodnja v več državah, tudi na Kitajskem.
1997

 
Jani Goltes
Goltes, Trbovlje
 
Oprema za snežne deske, ki jih podjetje dobavlja tudi drugim svetovnim proizvajalcem snežnih desk, plus kompletna oprema za deskanje na snegu.
1996



 
Tehnična izpopolnitev tujega izdelka (sesalnik na vodni filter), ki ga ob podpori dveh tujih partnerjev, ki sta poskrbela za marketinško mrežo po vsem svetu, prodajata v 30 državah na vseh celinah. Drugo mesto na svetu v kategoriji.
1995


 
Jernej in Japec Jakopin
Seaway, Bled
 
Vodilno svetovno podjetje na področju konstruiranja jadrnic. Njihova jadrnica Shipman 50 je bila na sejmu v Duesseldorfu 2004 razglašena za jadrnico leta, Shipman 63 pa za jadrnico leta 2005.
1994



 
Marjan Koščak
nekdanji Ikom, Grosuplje, zdaj Sauter Automatika
 
Strm razvoj iz instalacijske obrti v podjetje s 120 zaposlenimi. Žal je šel v premočno investicijo v industrijske dvorane in doživel stečaj. Kasneje ustanovil podjetje Sauter Automatika (računalniško krmiljenje instalacijskih sistemov).
1993




 
Ob priznanju je imelo podjetje 42 zaposlenih, nato je preraslo v prvo slovensko multinacionalko na informacijskem področju z več kot 500 zaposlenimi. Danes v tem podjetju deluje samo Rudi Bric, ostali v drugih podjetjih.
 
1992
 
Jože Kogoj
A.J. Kogoj, Miren
Oprema za javno telefonijo - malo podjetje, ki ima virtualno razvojno ekipo in stavi na tehnološki razvoj in oblikovanje.
1991

 
Edvard Golob
Edigs Pege, Mengeš
 
Kemični izdelki in drugi pripomočki za pisarniško rabo na temelju lastnih patentov, dolgoletni obrtnik, označuje prehod iz obrtniške v podjetniško tradicijo.

 


Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *