Podjetnik logo
 

Podjetnik leta 2013 je Dušan Olaj

Avtor: Podjetnik, Fotografije: Marjan Krebelj | Objava: 16.10.2013

Z baloni do priznanja: naziv Podjetnik leta si je s svojim delom in inovativnim poslovnim modelom letos prislužil Dušan Olaj, direktor podjetja Duol.


Podjetnik leta 2013 je Dušan Olaj.

Na slavnostni prireditvi, ki je bila 16. oktobra v dvorani Smelt v Ljubljani, je priznanje Podjetnik leta 2013 prejel Dušan Olaj, ustanovitelj podjetja Duol. Poleg njega sta bila za ta laskavi naziv nominirana še Boštjan Gaberc iz podjetja Mikrografija in Tone Stanovnik iz podjetja Špica International.

 

Strokovna komisija je nominirance izbirala med podjetniki, podjetnicami ali podjetniškimi skupinami, ki s svojo inovativnostjo, ambicioznostjo in podjetniškim čutom pomikajo meje mogočega in pomenijo presežek v slovenskem podjetništvu.

 

Utemeljitev izbora

 

»99 odstotkov poslovnežev se ustavi pred za njih navidezno nepremostljivo oviro in se obrne. Napaka. Če bi še malo vztrajali, bi oviro premagali,« nam je v pogovoru dejal Dušan Olaj, ki prejme priznanje Podjetnik leta 2013 za uspešno uresničevanje ambiciozno zastavljene podjetniške strategije. Ta močno izstopa iz vsakodnevnih slovenskih okvirjev. Ima pogum, da se odpravi tja, kjer njegovi konkurenti ne zmorejo, ne znajo ali odpovedo. Njegova vizija je postati in ostati vodilno podjetje na področju razvoja ter uporabe inovativne tehnologije napihljivih dvoran. Ob tem pa veliko vlaga v razvoj svojih podizvajalcev, od katerih jih je 70 odstotkov iz Slovenije.

 

Priznanje Podjetnik leta je najstarejše slovensko priznanje podjetnikom, podjetnicam in podjetniškim skupinam, ki ga podeljuje revija Podjetnik. Prvič ga je podelila predhodnica revije Podjetnik, Revija za razvoj, leta 1991; od leta 1992 pa ga podeljuje revija Podjetnik.  
 

Nekaj utrinkov s podelitve:

 

Goste je pozdravil Branko Meh, podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in predsednik upravnega odbora OZS. Dejal je, da so za uspeh v podjetništvu potrebni vera, v to, kar podjetnik počne, vztrajnost in pogum.

 

Častni govornik na prireditvi je bil mag. Stanko Stepišnik, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

 

OZS je prof. dr. Jadranu Lenarčiču podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi dobrih odnosov med Institutom Jožef Stefan kot znanstveno ustanovo in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.

 

Podjetnika leta 2013 je razglasil Branko Meh (desno), pri podelitvi priznanja pa sta sodelovala tudi minister mag. Stanko Stepišnik (drugi z leve) in Albert Erman, lanski zmagovalec (tretji z leve).

 

Trije nominiranci za Podjetnika leta 2013 (z leve): Tone Stanovnik, Dušan Olaj in Boštjan Gaberc.

 

Skozi prireditev nas je popeljala magična gledališka skupina Serpentes.

 

 

Komisija za izbor Podjetnika leta 2013

 

Predsednik komisije:

Albert Erman, Magneti Ljubljana, Podjetnik leta 2012

 

Člani:

Mag. Stanko Stepišnik, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo (častni član)

Branko Meh, predsednik UO OZS in podpredsednik OZS

Marko Kajzer, Kampo, Ljubljana, Obrtnik leta 2012

Jadran Lenarčič, Institut Jožef Stefan

Izr. prof. dr. Jaka Vadnjal, profesor in dekan Gea College Franci Pliberšek, MIK, Celje

Karolina Vrtačnik, odgovorna urednica revije Podjetnik
 
 
Nominiranci za Podjetnika leta 2013 so bili:
 
 

Boštjan Gaberc, Mikrografija

 

Prvi večji posel je Boštjan Gaberc sklenil z zavarovalnico Tilia, ki je Mikrografijina stranka še danes. Bil je 23-letnik brez referenc in izkušenj, na za Slovenijo novem področju arhiviranja. Prva leta so bila zato zaznamovana z velikimi napori, da bi osvojili kupce, in terjala veliko energije. Na začetku so strankam ponujali predvsem možnost, da se znebijo fizičnega arhiva oziroma precej zmanjšajo njegov obseg. Hitrost dostopa do informacij, centraliziranje poslovanja in hitra izmenjava informacij, ki so danes samoumevne zahteve, so prišli na vrsto šele po letu 2000. »Včasih je bilo dovolj, če smo nekaj dobili čez dva dni, danes moramo dobiti takoj, pa še to z mobilne naprave. To sta dve področji, kjer širimo svoj način razmišljanja in poslovanja,« pravi sogovornik.

 

Zadnjih nekaj let so se usmerili na pridobivanje novih in boljših kadrov in tako notranje razvijali podjetje. Rast na dveh nivojih hkrati, tako zunanja kot notranja, je zahtevala veliko dela in prilagajanja. Hkrati so se soočili tudi s spremembo zakonodaje, ki zahteva, da morajo podjetja, ki želijo delati s slovensko javno upravo, pridobiti državne akreditacije, ki jih podeljuje Arhiv Slovenije. Čeprav so morali v to vložiti veliko dela, so v letu 2007 pridobili akreditacijo za programsko opremo, v letu 2010 za storitve, letos pa še za e-hrambo dokumentov. Pridobivanje certifikatov, v katerega so bili do neke mere primorani, se je tako izkazalo za konkurenčno prednost v bitki za nove odjemalce.

 

Od leta 2000 ustanavljajo podjetja v tujini, širitev poslovanja na tujih trgih pa načrtujejo tudi v prihodnje. Pri tem se Gaberc namerava povezati z globalnimi partnerji, tako da bo Mikrografija pokrivala določen teritorij, in pričakuje, da bo nekaj naslednjih let »zanimivih«, saj se bo podjetje v tem času moralo precej spremeniti. Trenutno sicer doma ustvarijo dobro polovico prihodkov in tudi po širitvi na nove trge Gaberc ne pričakuje, da bi se to razmerje bistveno spremenilo. Tudi doma namreč vidi še veliko poslovnih priložnosti, na nekaterih intenzivno delajo že več let, gre pa predvsem za to, da bi se določeni procesi v javnem in gospodarskem sektorju, ki se danes še odvijajo po klasičnih poteh, izvajali bolj enostavno, hitreje in predvsem ceneje.

 

Zadnji dve leti Gaberc intenzivno dela na usposabljanju naslednikov, saj je njegov cilj postati vse bolj lastnik in vse manj direktor. »Težko verjamem, da se bom lahko čisto umaknil, vsaj še pet let ne, do takrat pa predvidevam, da bomo vsi dovolj zrasli,« pravi. Potem bo prevzel vlogo, kakršna je pogosto v tujini, ko je direktor nekakšna maskota podjetja, zvočnik in most, kar tudi sicer najraje počne.

 

Moja formula za uspeh:

 

»Verjeti v tisto, kar počneš, imeti jasne cilje in strategijo, biti pripravljen odrekati se svojemu prostemu času, zaupati ljudem, s katerimi sodeluješ, in kar se mi zdi ključno, biti fokusiran.«

 

 

 

Tone Stanovnik, Špica International

 

Skupaj s partnerji so prvo Špico, ki ponuja informacijske sisteme in rešitve za obvladovanje časa in prostora, leta 1989 ustanovili v Sloveniji in se nato širili predvsem na Balkan. Tako danes Špice delujejo na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji in Makedoniji, nato pa so se špičaki obrnili tudi proti zahodu, po Avstriji sedaj Špico ustanavljajo v Angliji. Uspešna je tudi prodaja na Bližnjem vzhodu, hkrati je njihov pogled uprt vedno dlje proti vzhodu, vse do Indije na eni in z nafto bogatih rusko govorečih držav na drugi strani.

 

Svojim kupcem Špica ponuja znanje s področja obvladovanja časa in sistemov za mobilno prodajo. Sistem za upravljanje s časom Time&Space je plod lastnega razvoja in je namenjen kupcem, katerih glavna skrb je učinkovitost zaposlenih. Na drugi strani pa z mobilno opremo pod blagovno znamko Frontman, nagovarjajo tiste kupce, ki želijo v svoje procese vpeljati agilnost in torej od zaposlenih pričakujejo, da gredo med kupce in dobavitelje.

 

V Sloveniji ustvarijo 70 odstotkov vseh prihodkov, ostale prihodke prispevata v približno enakem deležu Balkan in Bližnji vzhod. Cilj Špice pa je, da bi se delež tujine povečal vsaj na polovico. Pri rasti so stavili na vztrajnost, ne na hitrost. Nismo gazela, naša politika je bolj konzervativna, pravi Tone Stanovnik. Preden se spustimo v hitro rast, je treba Špico na to pripraviti, da hitra rast brez primerne strukture ne bi bila za podjetje usodna.

 

Da bi zajahali val novih tehnologij in omogočili nadaljnjo rast, potrebuje podjetje tako strukturo kot agilnost. Prva omogoči podjetju primerno okolje za rast, druga pa sposobnost, da hitro šviga med različnimi možnostmi, pravi Stanovnik. Dodaja, da je njegova naloga prav iskanje pravega ravnovesja med obema. Ko so se v Špici dokaj na začetku poti v letu 1995 odločili za pridobitev standarda ISO 9001, so mnogi menili, da to ni pametna odločitev. A to jim je dalo strukturo, da so lahko rasli, pravi Stanovnik. Danes so v drugačnem procesu, v podjetje poskušajo ponovno uvesti več agilnosti in Stanovnik je prepričan, da se bo to poznalo tako pri poslovnem rezultatu kot počutju zaposlenih.

 

Dodaten izziv je Špici prinesla tudi kriza, predvsem v letu 2008 so jo močno občutili. Pozornost so takrat obrnili navznoter, v notranjo učinkovitost, reorganizacijo podjetja in združevanje divizij. Istočasno so se aktivno spopadli s terjatvami do svojih kupcev. Posel se konča šele, ko pride denar na račun podjetja je misel, ki jo je treba vcepljati sodelavcem na vseh nivojih, pravi Stanovnik. Ko spregovoriva o možnostih za premagovanje krize v Sloveniji, Stanovnik pove, da je vzpostavitev podjetniškega ekosistema edini izhod iz trenutne zagate, ki pesti vse, ne le Slovenijo.

 

Moja formula za uspeh:

 

»Zgodnje vstajanje. V jutranjem času nadomestim vse tisto, kar kolegi, ki so bolj brihtni od mene, pridobijo na drug način.«

 

 

 

Dušan Olaj, Duol

 

Imeli so balon za pokrivanje športnih površin, ki pa ni bil primeren za rusko zimo. A jih to ni ustavilo. Izbrali so močnejši material, dodali še eno membrano in izboljšali izolacijske sposobnosti ter tako dobili produkt, ki je bil konkurenčen fiksnim objektom, hkrati pa nekajkrat cenejši. In imeli so še eno prednost – ko ga naročnik ni več potreboval, ga je brez težav zložil in prenesel na drugo lokacijo. Tako je Duol začel osvajati trge nekdanje Sovjetske zveze. Prvi objekt, ki so ga zgradili, je bilo pokrito teniško igrišče za predsednika Belorusije. »V letu in pol smo samo skozi ustno izročilo predsednikov postavili štiri dvorane. Tako se je zgodba začela. Danes smo eno od dveh ali treh podjetij, ki obvladujejo to področje. Imamo se za tržnega, predvsem pa za tehnološkega vodjo v tem segmentu trga,« pravi direktor podjetja Dušan Olaj. S 15.000 m2 pokrite površine pa si Duol lasti tudi primat dobavitelja drugega največjega balona na svetu. Ta stoji v Kazahstanu in pokriva celoten nogometni štadion z atletsko stezo.

 

Še ena tržna niša so naselja pod baloni, ki so zanimiva predvsem za območja z ekstremnim vremenom, kot sta skrajni sever Zemlje ali puščave. Na Kamčatki, kjer zimska temperatura lahko doseže -40 stopinj Celzija in lahko v eni noči zapade meter in pol snega, so pokrili športni objekt, na Islandiji z balonom pokrita športna dvorana kljubuje vetru hitrosti do 200 km/h. V Savdski Arabiji so postavili balon za tamkajšnjo vojsko, v Iranu pokrili večnamenski objekt, zdaj gredo z nogometnimi baloni v Katar. »Duol je znan po tem, da dela projekte tam, kjer drugi ne zmorejo ali ne znajo ali odpovedo,« se pohvali Olaj.

 

Trenutno veliko delajo v skandinavskih državah, ki so jih osvojili prav z referencami iz Rusije. »Smo edino podjetje, ki je dobilo dovoljenje, da uporablja proračunska sredstva norveške vlade za gradnjo objektov. Takega dovoljenja še nima nihče od naših konkurentov,« pove Olaj. V sodelovanju z Američani pa so razvili aplikacijo aerogelne izolacije, nov nanotehnološki izolacijski material, kjer lahko s centimetrom takega materiala dobimo enak učinek, kot ga ima 15 cm klasične izolacije. V kombinaciji z dvojno membrano in tem materialom povečujejo izolativnost objektov. Dosegli so vrednosti, ki jih ni še nihče pred njimi.

 

Ves čas večino dobička vlagajo v razvoj, kar je po besedah Olaja najboljši način za plemenitenje denarja. Sovlagajo pa tudi v razvoj svojih podizvajalcev. 70 odstotkov teh je iz Slovenije, za vsako pozicijo pa imajo vzpostavljeno sodelovanje z dvema ali tremi.

 

Kriza jih seveda ni obšla, a z razpršitvijo trgov in ohranjanjem relativno nizkega deleža vezanosti na posamezen trg se ji uspešno izogibajo. »Vidimo, da smo na pravi poti. V tisto, kar delaš, moraš verjeti in vztrajati na poti. 99 odstotkov poslovnežev se ustavi pred za njih navidezno nepremostljivo oviro in se obrne. Napaka. Če bi še malo vztrajali, bi oviro premagali. Potem vstopiš v drug svet.«

 

Moja formula za uspeh:

 

»Imej cilj in vztrajaj na poti.«

 

 

 

 
 
Seznam dosedanjih prejemnikov priznanja:
Izbor Podjetnika leta, utemeljitev in nominacije

 

2013
Podjetnik/ca leta

 

Dušan Olaj
Duol, Brezovica pri Ljubljani
Dejavnost

 

Razvoj in izdelava napihljivih dvoran ter drugih konstrukcij, pokritih z membransko strukturo.

Albert Erman
Magneti Ljubljana
Proizvodnja magnetov, magnetnih sistemov, kompozitov in zlitin.
Boštjan Šifrar
SIBO G, Škofja Loka
Proizvodnja zapiralne embalaže ter rešitve za tehnično zahtevne izdelke za farmacevtsko, medicinsko in elektroindustrijo.
Marjeta in Marino Furlan
Intra lighting, Miren
Proizvodnja svetil za poslovne, zabaviščne in kulturne objekte.
Dr. Uroš Merc
Bisol, Prebold
Izdelava fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne.
Razvoj programske opreme, proizvodnja merilnih instrumentov in sistemov.
Nataša Ratej
Rima, Ljubljana
Na domačem trgu so najbolj prepoznavni po suhomontažni gradnji. Vstopajo pa tudi na trg montažnih hiš z izdelavo nadstandardnih hiš po željah kupca.
Miloš Urbanija
Ultra, Zagorje
Razvoj poslovnih in tehnoloških rešitev za naftno industrijo, mobilno telefonijo in druga področja. Je mednarodno tehnološko podjetje s hčerinskimi podjetji v več državah.
Dr. Aleš Štrancar
BIA Separations, Ljubljana
Biotehnologija, razvoj tako imenovanih inteligentnih filtrov za čiščenje sestavin npr. v farmacevtski industriji. Eno od strokovno najmočnejših podjetij na svetu.
Igor Akrapovič
Akrapovič, Ivančna Gorica
Blagovna znamka Akrapovič ima med izpušnimi sistemi tako mesto, kot denimo Honda med motocikli. Izpušni sistemi Akrapovič so sinomim za največjo kakovost in prestiž.
Ivo Boscarol Pipistrel, Ajdovščina
Proizvajalec ultralahkih letal. Avtor izredno odmevnih letalskih rešitev. Njegova letala uporabljajo najzahtevnejši letalci iz vsega sveta.
Aleš Kristančič
Movia, Ceglo
V svetu priznani goriški vinar. Avtor opevanega Velikega belega in Velikega črnega. Dobavitelj ekskluzivnim kletarjem v ZDA, Nemčiji, Angliji in Italiji.
Filip Remškar
SmartCom, Ljubljana
Celovite telekomunikacijske rešitve za nacionalna telekomunikacijska omrežja in podjetja.
Jože Angeli
Blues, Velenje
Uspešno invalidsko podjetje. Od dobavitelja za Gorenje se razvija v podjetje za gostinsko opremo z lastno blagovno znamko. Kupili LTH.
Milan Čelan
Tipro Keyboards, Grosuplje
Program inovativnih in avangardno oblikovanih tipkovnic. V svetovnem vrhu tako imenovanih inteligentnih tipkovnic za zahtevno industrijsko rabo.
Jadranka in Drago Lemut
Le Tehnika, Kranj
Obširen program malih naprav, ki premoščajo različne standarde v komunikacijah. Svetovni trgi, proizvodnja v več državah, tudi na Kitajskem.
Jani Goltes
Goltes, Trbovlje
Oprema za snežne deske, ki jih podjetje dobavlja tudi drugim svetovnim proizvajalcem snežnih desk, plus kompletna oprema za deskanje na snegu.
Tehnična izpopolnitev tujega izdelka (sesalnik na vodni filter), ki ga ob podpori dveh tujih partnerjev, ki sta poskrbela za marketinško mrežo po vsem svetu, prodajata v 30 državah na vseh celinah. Drugo mesto na svetu v kategoriji.
Vodilno svetovno podjetje na področju konstruiranja jadrnic. Njihova jadrnica Shipman 50 je bila na sejmu v Duesseldorfu 2004 razglašena za jadrnico leta, Shipman 63 pa za jadrnico leta 2005.
Marjan Koščak
nekdanji Ikom, Grosuplje, zdaj Sauter Automatika
Strm razvoj iz instalacijske obrti v podjetje s 120 zaposlenimi. Žal je šel v premočno investicijo v industrijske dvorane in doživel stečaj. Kasneje ustanovil podjetje Sauter Automatika (računalniško krmiljenje instalacijskih sistemov).
Ob priznanju je imelo podjetje 42 zaposlenih, nato je preraslo v prvo slovensko multinacionalko na informacijskem področju z več kot 500 zaposlenimi. Danes v tem podjetju deluje samo Rudi Bric, ostali v drugih podjetjih.
1992
Jože Kogoj
A.J. Kogoj, Miren
Oprema za javno telefonijo - malo podjetje, ki ima virtualno razvojno ekipo in stavi na tehnološki razvoj in oblikovanje.
1991
Edvard Golob
Edigs Pege, Mengeš
Kemični izdelki in drugi pripomočki za pisarniško rabo na temelju lastnih patentov, dolgoletni obrtnik, označuje prehod iz obrtniške v podjetniško tradicijo.

 


Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *