Podjetnika leta 2008 sta Andrej Orožen in Jure Knez

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.12.2008

Priznanje Podjetnik leta 2008 smo letos že osemnajstič podelili na prireditvi, ki je bila 19. novembra 2008 v dvorani Smelt v Ljubljani.


Podjetnika leta 2008 s priznanjem in kristalno skulpturo.

Revija Podjetnik je 19. novembra podelila že 18. priznanje Podjetnik leta. Priznanje sta prejela Andrej Orožen in Jure Knez, ustanovitelja in gonilni sili trboveljskega podjetja Dewesoft. Podjetje izdeluje programsko opremo in merilne instrumente, ki jih uporabljajo Ferrari, Bosch, ekipe v formuli 1 in večina svetovnih proizvajalcev avtomobilov. Ameriška Nasa trenutno vsa svoja vesoljska plovila nadzoruje z Dewesoftovo opremo. Podjetje ima le 13 zaposlenih, a ima zaradi svojih inovativnih tehnično dovršenih izdelkov z visoko dodano vrednostjo in prepoznavnosti na trgu velik potencial za prihodnjo rast.

Utemeljitev komisije za izbor podjetnika leta 2008
 
Andrej Orožen in Jure Knez prejmeta priznanje Podjetnik leta 2008 za svojo ambiciozno zastavljeno podjetniško strategijo, s katero sta izjemnemu inženirskemu znanju dala povsem novo dimenzijo. Posebej navdušuje dejstvo, da se je Jure Knez kot mlad doktor znanosti odpovedal varni akademski karieri in se podal v podjetniške vode, kar je dragoceno sporočilo mladim strokovnjakom v tej državi.
 
Komisija za izbor podjetnika leta 2008:
 
- dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani,
- Štefan Pavlinjek, predsednik upravnega odbora OZS,
- dr. Viljem Pšeničny, generalni sekretar OZS,
- Rudi Bric, podjetnik leta 1993,
- Filip Remškar, podjetnik leta 2001,
- Ivo Boscarol, podjetnik leta 2003,
- Igor Akrapovič, podjetnik leta 2004,
- dr. Aleš Štrancar, podjetnik leta 2005,
- Miloš Urbanija, podjetnik leta 2006, ter
- Primož Kaučič, odgovorni urednik revije Podjetnik.
 
 

Nekaj utrinkov iz prireditve:
 
Prireditev je spremljalo 450 udeležencev, ki so povsem napolnili dvorano Smelt.

 
Iz uvodnega govora Rudija Brica 

Rudi Bric, podjetnik leta 1993, evropski podjetnik leta 2004 in član komisije za izbor podjetnika leta:

»Leta 1993 sem ob prejetju priznanja podjetnik leta izrazil nekaj intimnih želja, in sicer z zgodbico o kmetu, ki je podeljeval drugim kmetom okoli sebe najboljše žito zato, da bi ga tudi oni posejali. Nauk zgodbe je, da je možno biti uspešen le takrat, ko so tudi drugi v tvoji okolici uspešni. Izjem ni, lahko si le boljši med uspešnimi.  

Prejem priznanja podjetnik leta in pozneje še priznanja evropski podjetnik leta je meni in vsem ustanoviteljem Hermesa Softlaba veliko pomenilo. To je bila predvsem spodbuda za nadaljnje delo. Priznati moram, da si leta 1993 nisem mislil, čeprav sem si to intimno želel, da bomo z 32 zaposlenih, pristali na 800 ...

 

Prepričan sem, da bo priznanje dobra spodbuda tudi za letošnjega podjetnika leta in da bo imelo podoben vpliv in pozitivno vlogo v razvoju podjetja, kot ga je imelo pri nas.«
 
 
Želimo bogato Slovenijo 

Štefan Pavlinjek, predsednik upravnega odbora OZS, je v svojem govoru poudaril, da želimo Slovenijo narediti bogato, tudi s podjetniškim delom.  

»Vloga malih in srednjih podjetij se v Evropi krepi. Tam pripravljajo Akt za mala podjetja, ki ga bodo sprejeli v začetku prihodnjega leta. Upamo, da bo upoštevan tudi pri nas! V koalicijskem sporazumu vladnih strank je sicer zapisano, da »bodo koalicijski partnerji posebno pozornost namenili podjetništvu, ustanavljanju in rasti mikro, malih in srednje velikih podjetij v skladu z načeli evropskih listin, ki spodbujajo mala podjetja. Tako bomo olajšali dostop malih in srednjih podjetij do financiranja ter okrepili pravno in poslovno okolje za zagotovitev pravočasnega plačevanja gospodarskih poslov«. Takšni opredelitvi res lahko zaploskamo. 

Ob tem je skrb, da bodo zaveze iz koalicijske pogodbe ostale na papirju, upravičena! Finančna kriza se namreč v našem gospodarstvu že čuti in lahko se zgodi, da se bo neuresničevanje sprejetih zavez preprosto pripisalo negativnim vplivom gospodarske krize!  

Seveda pa me bodri spomin na dogodke po letu 1990, ko je naše gospodarstvo čez noč ostalo brez najpomembnejših trgov. Takrat smo, spomnite se, prav obrtniki in mali podjetniki zaradi svoje majhnosti in prilagodljivosti večinoma preživeli, veliki pa so propadli. Upam, da bo malim tudi tokrat uspelo!«

Nominiranci za podjetnika leta 2008: (z leve proti desni) Denis Rožaj, Boštjan Troha, Tibor Klajnšček (iz podjetja ZootFly), Jure Knez in Andrej Orožen (iz podjetja Dewesoft) in Kristjan Gajšek (skupina Meteorit).
Dogodek sta vodila Vita Mavrič in Goro Osojnik, ki sta pokazala, da imata tudi podjetniške izkušnje.
Pred razglasitvijo novega podjetnika leta je po mnenju mnogih najboljši slovenski rok kitarist Bor Zuljan na električni kitari odigral himno izborov podjetnika leta »My way«.
Letošnja podjetnika leta sta razglasila Nataša Ratej, podjetnica leta 2007, in Štefan Pavlinjek, predsednik upravnega odbora OZS.
Jure Knez in Andrej Orožen sta na oder povabila vse svoje sodelavce in pri tem povedala: »Prednost malega podjetja je tudi v tem, da lahko pridejo ob taki priložnosti vsi na oder.«
Nagrajencema je med prvimi čestital Martin Strel, tudi sam podjetnik.
Edvard Golob, prvi podjetnik leta (1991), in Igor Kadunc, finančni strokovnjak in svetovalec. Kdo je potreboval nasvet?
Jože Papež, znani dolenjski podjetnik, iz podjetja Termotehnika, v pogovoru z bančnikom dr. Draškom Veselinovičem, ki je tik pred podelitvijo priznanja sodeloval na okrogli mizi Kluba podjetnikov Slovenije o finančni krizi.
Na pogostitvi po prireditvi je udeležence razvajala Hiša kulinarike Jezeršek s svojimi dobrotami.
 
 
Nominiranci za podjetnika leta 2008 so bili:
 
Od leve proti desni: Tibor Klajnšček, Denis Rožaj, Boštjan Troha (foto: Žare Modlic)
Boštjan Troha, Denis Rožaj, Tibor Klajnšček, ZootFly, d.o.o. 

Računalniške igre niso več le igre, temveč močna industrija. Trojica iz ljubljanskega podjetja ZootFly to še kako dobro ve, saj so eden pomembnejših evropskih ponudnikov iger; delajo pod svojo blagovno znamko, pa tudi za pomembnejše svetovne ponudnike. K sodelovanju v 5,7 milijona dolarjev vrednem projektu jih je povabil tudi filmski studio 20th Century Fox. Ekipa ZootFlyja je značilen predstavnik novodobnih podjetnikov, ki jim posel pomeni življenjski slog, ki delajo iz užitka in samo tisto, kar bi počeli tudi, če ne bi imeli podjetja. Ob tem pa akumulirajo ogromno znanja, saj so po mnenju poznavalcev tehnološko najnaprednejše slovensko podjetje z vidika računalniške infrastrukture. Vse to je prepričalo tudi družbo Horizonte, da je vanje vložila 300 tisoč evrov tveganega kapitala.  
 
ZootFly ima 38 redno zaposlenih in ustvari prek dva milijona evrov letnih prihodkov.
 
Andrej Orožen (levo) in Jure Knez (foto: Žare Modlic)
Andrej Orožen in Jure Knez, Dewesoft, d.o.o. 

Podjetnika iz Trbovelj sta podjetniško zgodbo zgradila na posrečeni in izjemno učinkoviti kombinaciji tehničnega znanja in podjetniškega pristopa. Andrej Orožen skrbi za vodenje podjetja, Jure Knez, sicer doktor strojništva, pa vodi tehnični razvoj, ki navdušuje najzahtevnejše uporabnike po vsem svetu. Tretji steber podjetja pa je avstrijski partner, ki sta ga že ob ustanovitvi povabila v podjetje. Dewesoft tako danes izdeluje programsko opremo in merilne instrumente, ki jih uporabljajo Ferrari, Bosch, ekipe v formuli 1 in večina evropskih proizvajalcev avtomobilov. Ameriška Nasa trenutno vsa svoja vesoljska plovila nadzoruje z Dewesoftovo opremo. 

Podjetje ima sicer le 12 zaposlenih, a ima zaradi svojih inovativnih tehnično dovršenih izdelkov z visoko dodano vrednostjo in prepoznavnosti na trgu velik potencial za prihodnjo rast.
 
Kristijan Gajšek (foto: Katarina Krmelj)
Kristijan Gajšek, Skupina Meteorit
 
Kristijan Gajšek je na pogorišču mariborske težke industrije zgradil skupino podjetij oziroma holding, ki izdeluje jeklene konstrukcije in se ukvarja z gradbeništvom ter transportom. Njegova podjetja izdelajo 10 tisoč ton jeklenih konstrukcij letno, gradijo stanovanjska in turistično-apartmajska naselja, opravljajo zahtevne prevoze v koprski luki ... Dve podjetji ima tudi na Hrvaškem, kjer je s partnerji zgradil 400 turističnih bivalnih enot. Gajškovi cilji so še veliko višji. V Makedoniji je kupil podjetje v stečaju, tako da namerava proizvodnjo jeklenih konstrukcij v dveh letih povečati za štirikrat. Na Hrvaškem pa se prav zdaj pripravlja na gradnjo tisoč stanovanjskih in poslovnih enot v Dalmaciji ter na gradnjo kongresnega hotela v središču Zagreba.
 
Gajškova podjetja zaposlujejo v Sloveniji 100 delavcev, na Hrvaškem 20 in v Makedoniji 80. Matično podjetje Meteorit je imelo lani 18,6 milijona evrov prihodkov, podjetje na Hrvaškem pa 25 milijonov evrov.
 
 


Dogodek smo organizirali s pomočjo naših pokroviteljev:

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"