Športna rekreacija v trendu

Avtor: Katja Hleb | Objava: 10.06.2003

Katere tržne niše še ostajajo za fitnes in aerobične studije?



Fitnes je danes ena najpopularnejših oblik športne rekreacije. Razvil se je v ZDA kot odgovor na potrebe in zahteve sodobnega človeka, ki se zaveda pomena fizične aktivnosti, hkrati pa ji je pripravljen le skopo odmeriti čas. In čeprav se zdi, da je športna rekreacija vrh svoje priljubljenosti že dosegla, strokovnjaki menijo drugače. Dr. Herman Berčič, predstojnik katedre za športno rekreacijo na Fakulteti za šport v Ljubljani, na primer napoveduje, da bo športna rekreacija vse pogosteje postajala aktivna oblika druženja družinskih članov in poslovnih partnerjev. Njen pomen naj bi spoznali predvsem sodobni podjetniki in jo zato vključili v management podjetja. Športna rekreacija bo (ponekod je že) tako dobila svoje mesto celo na seznamih kadrovnikov; rekreativec bo kotiral višje od nerekreativca.

Podjetništvo in športna stroka

V Sloveniji so začeli odpirati centre za fitnes pred desetletjem, danes pa jih deluje že skoraj dvesto. Priložnost za posel so v fitnesu zaznali ne le ljudje iz stroke (diplomanti Fakultete za šport), ampak tudi izven nje. Da bi pridobil dovoljenje za registracijo tovrstnega podjetja, mora namreč kandidat opraviti le preizkus znanja na Obrtni zbornici Slovenije, ni pa mu treba predložiti spričevala omenjene fakultete.

Podjetništvo na področju fitnesa in aerobike se pri nas že
približuje zrelejšemu obdobju; pojavljajo se resnejše izkušnje, širijo se razvojne strategije in potrebe po specifičnih znanjih iz podjetništva na področju športne rekreacije.
Sicer pa, kaj je osnovni nasvet, ki ga lahko damo tistim, ki
razmišljajo o podjetništvu na tem področju, ali ki razmišljajo, kako bi svojo dejavnost razvili še naprej? Najbrž ta, da je treba obvladati dvoje: podjetniške rešitve (ki sicer veljajo povsod) ter stroko. Če ste torej iz stroke, pa vam primanjkuje kapitala ali iznajdljivosti, poiščita partnerja, ki ima to. (Prav zaradi pomanjkanja podjetniškega znanja in iniciative se ponudba športne rekreacije prevečkrat zaustavi na nivoju izposoje športnih površin in artiklov; na najnižji ravni torej.) In narobe, če imate vse drugo, samo znanja ne, poiščite partnerja, ki ima znanje, na primer športnega pedagoga ali bivšega športnika. Če ne bo obeh komponent, pravih rezultatov ne bo.

Dr. Herman Berčič je prepričan, da kvalitetnega dela na področju fitnesa in aerobike ne moremo pričakovati od nekoga, ki ni diplomant njihove fakultete ali sorodnih institucij po svetu. "Seveda lahko instruktorsko vlogo prevzame tudi ustrezno izobražen amaterski kader. Vendar lahko le od diplomantov fakultete pričakujemo celosten vpogled v trenažni proces in sposobnost kakovostne interpretacije vadbenega statusa vadečega. Fakulteta se zaveda svojega dolga na tem področju in pomanjkanja strokovno izobraženega kadra. Prav zato povzema konkretne korake in intenzivno izobražuje svoje redne študente, pa tudi amaterske kadre v svoji hiši in s sodelovanjem strokovnjakov iz prakse."

Priložnosti je še veliko

Čeprav je na področju fitnesa, aerobike in vzporednih dejavnosti že kar velika konkurenca, je še vedno mogoče najti tržne niše, ki ponujajo možnost za uspeh. Po mnenju poznavalcev so zanimive zlasti naslednje niše:

- računalniška podpora vadbe in vadbenih statusov vadečih,
- vadba v opoldanskem času,
- vadba z otroki, če so za to zagotovljene posebne razmere (ločenost od prostorov za odrasle),
- aerobika za moške,
- športna rekreacija v ruralnem okolju (to je trend, ki bo še izrazitejši v prihodnosti).

Če torej razmišljate o odprtju centra za fitnes, imate možnosti še veliko. Preden pa se česarkoli lotite, bi bilo dobro, da upoštevate nasvete tistih, ki na tem področju že imajo izkušnje. Podjetnice, ki jih predstavljamo v okvirjih, na primer na prvo mesto postavljajo strokovnost in skrb za tekoče izobraževanje. Nič manj ni pomembna skrb za stranke in prefinjen občutek za njihove potrebe. Pomembnejša kot veliki prostori je kakovost in širina ponudbe na enem mestu. Tudi tu namreč velja, da je najboljša reklama zadovoljna stranka. Noben izmed drugih trikov oglaševalske umetnosti ni tako učinkovit.

Fitnes v številkah

Prostor: najmanjša površina za fitnes center naj bi znašala vsaj 150 kvadratnih metrov.
Naprave: na splošno bi moral imeti vsak fitnes center vsaj 20 naprav za pridobivanje mišične moči (trenažerjev) in vsaj 3 naprave za krepitev srca (kardio naprave)

Za posamezne mišične skupine potrebujemo naslednje število naprav:

- trebušne mišice: 1 tip, vsaj 2 napravi;
- hrbtne mišice: 1 tip, 1 naprava;
- roke in ramenski obroč: 7 do 8 tipov po 1 naprava;
- noge, medenični obroč: 7 do 9 tipov po 1 naprava;
- obvezen del opreme vsakega centra bi moral biti tudi letvenik.

Stroški: mehanski trenažerji (naprave z utežjo) stanejo med 1800 in 2000 markami. Kakovostnejši so do 20 odstotkov dražji, še dražje so tako imenovane air in hydra naprave (približno 3000 mark). Kardio naprave, na primer kolesa, stanejo od 2000 mark naprej.

Osebje: koliko ljudi mora biti zaposlenih v fitness centru, je odvisno od načina treniranja. Če skupina začetnikov vadi organizirano, je potreben en vaditelj na sedem ljudi. Če vadba poteka neorganizirano, je potreben en vaditelj na 20 ljudi.

Cene: cena mesečne izkaznice je odvisna od termina obiskov. Najdražji so obiski v večernem času, in sicer v povprečju nekaj manj kot 6 tisoč tolarjev, popoldanski obiski stanejo povprečno 4400 tolarjev, dopoldanski 3200 tolarjev. Cene se lahko med različnimi centri močno razlikujejo.

Pomembna je strokovnost

Jožica Sepohar Žnidar je diplomantka fakultete za šport in ena od pionirk aerobike in fitnesa pri nas. Med prvimi je začela z aerobno vadbo. Zahteva po pridobivanju novih znanj, ki jih tedaj pri nas še ni bilo, jo je prisilila, da je odšla po znanje v tujino. Iz teh začetkov se je rodila AFA - Akademija za fitnes in aerobiko, ki danes pri nas izobrazi in dodatno izobražuje večino amaterskih kadrov s področja aerobike v Sloveniji. AFA je prva in za zdaj največja izobraževalna institucija za to področje izven fakultete.

Jožica Sepohar Žnidar želi, da bi bil nivo poučevanja v
Sloveniji na ravni, na kakršni je v svetu. Pravi, da v Sloveniji infrastruktura (oprema in prostori) prehiteva znanje in da se ji torej za posel zaenkrat ni treba bati. Njeni kadri so visoko strokovno usposobljeni in sposobni samostojno prevzeti svoje področje. Tako se sama vedno bolj posveča le še izobraževanju kadrov za druge centre in organizaciji kongresov z velikimi strokovnimi imeni tega področja v svetovnem merilu. Njen recept za uspeh? Odlična samoorganizacija, pozitivno mišljenje, predanost delu in 100-odstotna strokovnost!

Zagotovite čim bogatejšo ponudbo

Veliki prostori so prav gotovo prednost, ko govorimo o centru za fitnes. Toda poznavalci pravijo, da je še bolj od prostorov pomembna pestrost ponudbe. Zakaj? "Sodoben človek želi imeti možnost opraviti več stvari na enem mestu," pravi Sonja Poljanšek Škrabec, ki vodi Sunny Beauty & Fitness center. Njen center je dober primer za to, kaj vse se lahko združi pod eno streho. Na dobrih 600 kvadratnih metrih površin ponuja obiskovalcem fitnes, aerobiko z vsemi sodobnimi pripomočki, jogo, vadbo za nosečnice, ročno masažo, turško in finsko savno, solarij, limfno drenažo...

Zanimivo je tudi, kako Sonja Poljanšek Škrabec razmišlja o prihodnosti. "Razvoj podjetja bo šel v smer računalniško podprte vadbe, kar je na področju naše dejavnosti korak naprej, ki zaenkrat še ni samoumeven. Razmišljam tudi o franšizi, le da se tukaj pojavlja težava, da ne moreš biti osebno prisoten na vseh koncih hkrati. Center pa diha tako, kakor diha njegov vodja."

Posluh za stranke

Branka Peršolja je solastnica fitnes studia na Kodeljevem, Sportcluba, ki se je pred tremi leti odcepil od velikega brata, Sportstudia v Tivoliju. Kakšen je ključ do uspeha v tem fitnesu? Njihova posebnost je pretanjen posluh za potrebe in želje strank. Zaposlenih imajo po šest receptork, maserk in osebja v savni. "Zato, ker so to mesta, kjer se človek želi zares sprostiti in dobro počutiti, smo poskrbeli, da si lahko ustrezno izbere dan obiska tudi glede na to, kateri uslužbenec mu je najbolj všeč," pojasnjuje Branka Peršolja.

Je to, da takšen center vodi ženska, prednost ali slabost? "Voditi tak klub je kot voditi gospodinjstvo; je velikost in majhnost v enem. Seveda so tudi moški zelo uspešni, toda oni se lažje osredotočijo na eno samo stvar; me ženske pa imamo sposobnost obdržati v glavi in koordinirati veliko število majhnih stvari."

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *