Živeti od ljubezni do lesa

Avtor: Vlado Kadunec | Objava: 10.07.2014

Potem ko se je Ignacio Lopez v rodni Španiji kot arhitekt veliko ukvarjal z betonom in načrtovanjem hiš, cerkva, muzejev in celo nogometnega stadiona, se je v svojem odnosu do sveta in poslu obrnil k naravi, k lesu. Da so Slovenci zelo navezani na naravo in več svojega prostega časa preživijo v njej kot Španci, je opazil, ko je sledil svojemu srcu in se s Slovenko Evo Štrukelj pred slabimi tremi leti ustalil na njenem domačem Gorenjskem. Ljubezen do lesa, ki ga gojita oba, sta sklenila usmeriti v posel. In kako jima gre?


Ignacio Lopez: »Vajeni ste se ozirati čez meje vaše domovine, zato lažje vstopate na tuje trge kot moji sonarodnjaki.«

Eno od administrativnih zahtev, ki so olajšale in pospešile Ignacijevo legalizacijo bivanja pri nas, je rešil tako, da je odprl podjetje oziroma s. p. Z Evo, ki je tudi arhitektka, sta njen hobi, oblikovanje lesa, spremenila v posel, v izdelavo dekorativnih in uporabnih izdelkov za dom s pridihom slovenske mitologije ter igrač za otroke. »Po dobi plastike se ljudje spet obračajo k toplemu lesu, zato imajo tovrstni izdelki velike možnosti. Blagovna znamka LesnaVesna je bila zaradi izvirnosti oblikovanja in kakovostne izdelave opažena na več razstavah, navsezadnje pa je Eva osvojila prvo mesto na natečaju Društva oblikovalcev Slovenije Design Reformator za tržno zanimive oblikovalske izdelke. 'Mati' LesneVesne je Eva, jaz sem pomočnik-izvajalec, ki njene zamisli in oblike v kletni delavnici najine hiše udejanjim v lesu,« je zadovoljen Ignacio Lopez.

 

Kapital s spletne »banke«

 

Posel se počasi razvija, z majhnim dobičkom sicer. Ignacio poudari, da je danes, ko je trg preplavljen s poceni (kitajskimi) izdelki, težko najti pravo razmerje stroškov s prodajno ceno, a kakovost, dodana vrednost v materialu in obliki, terja višjo, a še vedno razumno ceno. LesnaVesna izdelke prodaja v parih trgovinah po osrednji Sloveniji, na svoji spletni strani ter na spletnih tržnicah. Kar nekaj izdelkov je tako že romalo tudi v tujino. »Veliko energije rabiš, da vzdržuješ tako majhen in unikaten posel. Oblikovanje in delo je užitek, energijo nama pobirata trženje in prodaja. Posel nameravava razvijati tudi s pomočjo množičnega financiranja, ki temelji predvsem na zaupanju ljudi. Doslej se ga je največ uporabljalo za umetniške projekte. Ena takih platform je Kickstarter. Med ljudmi je veliko idej, ki jih je zaradi pomanjkanja začetnega kapitala težko realizirati, banke pa ne dajejo posojil za tako nezanesljive projekte, kjer prosilec praviloma nima kake oprijemljive garancije. Na kratko, gre za to, da te zainteresirani s svojimi prispevki financirajo pri zagonu proizvodnje, pravzaprav kupijo tvoj izdelek vnaprej. Dobijo ga, ko ti proizvodnja steče,« razlaga podjetni Španec.

 

Kako začeti na novo, v tuji deželi

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"