5 dilem novega zakona o delovnih razmerjih

1. januarja stopi v veljavo novi zakon o delovnih razmerjih. Z enim od njegovih avtorjev in z našim svetovalcem, dr. Dragom Mežnarjem, smo »obdelali« nekaj glavnih dilem.

1. Ali bi morali podjetniki do 1.1.2003 za svoje zaposlene pripraviti nove pogodbe o zaposlitvi?
- Ne. Veljajo stare, toda treba se je zavedati, da če novi zakon ponuja boljše pogoje, kot so zapisani v sedanji pogodbi, veljajo ti novi boljši pogoji. Če pa pogodba zagotavlja delavcu več kot novi zakon, potem veljajo določila pogodbe.

2. Kaj pa pogodbe za določen čas?
- Že zdaj velja, da ne moremo verižiti pogodb za nedoločen čas v nedogled. V primeru spora bi lahko že danes delavec na sodišču dokazal, da je pri dolgem veriženju v bistvu zaposlen za nedoločen čas. Eksplicitno pa pogodb za določen čas ne bo mogoče verižiti več kot tri leta za večja podjetja od leta 2007, za manjša pa od leta 2010.

3. Torej se podjetnikom sploh ni treba pripraviti na novi zakon?
- Ker novi zakon utrjuje pogodbeno naravo odnosa delodajalec-delavec, mora zdaj biti vse bolj določeno. Tako delodajalec ne bo mogel prerazporejati delalavcev po lastni odločitvi; o vsem se bo treba dogovoriti. Zato bi bilo dobro, da podjetniki uredijo svoje akte o sistemizaciji delovnih mest, da tukaj ne bi bilo česa nedorečenega. Ker bo lahko delavec v prihodnje odklonil delo, ki ni opisano v aktu oziroma pogodbi, naj bodo definicije delovnih mest širše oziroma fleksibilne (na primer »prodajalec« in ne »prodajalec tega in tega«).

4. Pri dopustih se pa nekaj menja, mar ne?
- Najmanjši dopust je 4 tedne, ne glede na število delovnih dni v tednu.

5. Kaj pa »problem malice«.

- Ni problem. Gre za resnicoljubnost, da nam je jasno, da ima naš delovni teden cca 37 in ne 40 ur. Odmor za malico pa seveda ostane. Zdaj bo treba pač prilagoditi računalniške programe za izračun plač.