9 izkušenj pri sodelovanju v programih EU

Avtor: Nives Pahor | Objava: 10.05.2006

Visokotehnološko podjetje Temida iz Ljubljane že od leta 1999 sodeluje v evropskih okvirnih programih. Direktor dr. Bojan Cestnik povzema svoje izkušnje.


Bojan Cestnik: "Če pustim trenutni dobiček EU-projektov ob strani, je (dolgoročno gledano) zame glavna pridobitev ta, da bomo v Evropi zvišali raven sodelovanja in toleranco med narodi."

Dr. Bojan Cestnik, direktor in ustanovitelj podjetja Temida, je s svojim podjetjem našel svoj prostor na trgu in v evropskih programih, saj že deset let vidi svoje poslanstvo v povezovanju gospodarstva in znanosti. Podjetja, kot je Temida, so v EU-programih zelo zaželena, saj si Evropska unija zelo prizadeva, da bi v raziskovalne projekte vključila čim več malih in srednjih podjetij. Daljši pogovor smo povzeli v devetih modrostih.
 
1. Ali lahko tvegamo, da ne bi sodelovali?
Nesodelovanje v evropskih projektih je lahko za podjetja nevarnost, da zaspijo na lastnem znanju. Kot podjetje namreč obvladuješ neko tehnologijo, s katero delaš, in lahko se ti zazdi, da življenje teče nemoteno naprej. V EU-projektih pa takoj srečaš nov nabor partnerjev z novimi, drugimi znanji in poslovnimi prijemi, ki se jim moraš prilagajati, zato se res lahko zgodi, da moraš praktično čez noč usvojiti novo tehnologijo, prebrati veliko novih priročnikov, da se lahko vključiš v skupni razvojni tok partnerjev. Zakaj je to dobro? Na primer, računalništvo je ena najhitreje rastočih in spreminjajočih se panog, zato je težko slediti vsem trendom. Vključevanje v take projekte pa te na določen način sili k spremljanju trendov in novosti. Temu se ne moreš izogniti, saj se moraš prilagoditi, če želiš sodelovati v projektih. Zagovarjam stališče, da pri teh projektih pravzaprav ne gre več za vprašanje, ali bi ali ne bi sodelovali, ampak predvsem, kako sodelovati.
 
2. Spoznanje o relativnosti lastne kulture
Pomembna prednost EU-projektov je tudi spoznavanje novih poslovnih kultur, ki se jim moramo prilagoditi. Če ne bi bilo EU-projektov, bi Slovenci v glavnem delali s Slovenci, Španci s Španci in tako naprej, Evropska unija pa te dobesedno prisili v delo z mednarodnimi partnerji, saj je eden od kriterijev za uspeh projekta prav mednarodna razpršenost konzorcija. Ko delaš z drugimi kulturami, dobiš nove poglede na svet, kar se vsaj pri meni zelo pozna v spremembi razmišljanja. Prej bi se na primer težko odločil za sodelovanje s partnerjem iz Turčije, danes pa se mi to ne zdi nič čudnega, saj sem prav prek programa MEDSI spoznal nekaj zelo podjetnih Turkov.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *