Aduti nišnega turizma

Država, ki želi doseči nekaj več s turizmom, mora opustiti množični turizem in se usmeriti v niše. To je osnovno sporočilo, ki ga je na novembrskem posvetu o turizmu in podjetništvu v Radencih* izrekel Maltežan Ray M. Cassar, ki je stari maček v turizmu, saj ima za seboj 22 let izkušenj, zdaj pa dela v malteški državni ustanovi za promocijo malih podjetij. Sicer pa poudarja, da je 90 odstotkov podjetij, ki nastopajo v turizmu, malih.

Cassar pravi, da je turizem pomemben za vsa gospodarstva, zlasti za manjša in še posebej za otoke. Za Jamajko, na primer, turizem ustvari med 60 in 70 odstotki DBP, 40 odstotkov pri tem gre za ponovne obiske. Skrivnost uspešnega turizma je torej najti pravo klientelo in doseči, da se bo ta vračala. To je končno tudi izkušnja, ki so jo doživeli na Malti.

Izkušnje Malte

Malta je mlada država, od Britanije se je osamosvojila komaj leta 1964, a je nato ostala znotraj britanske vplivne sfere. Turizem je bil za Malto dolga leta sinonim za vojaške baze, ki jih je tu imela Britanija, in edini hotel, ki je skrbel za angleške oficirje in njihove družine. S časom se je ponudba sicer razvijala, a je bila povsem vezana na britanski trg. In potem je prišla lekcija.

Angleške potovalne agencije so Malto sredi 80. let nenadoma pustile na cedilu. Enostavno so se odločile, da bodo ponudile druge destinacije, kot so Ciper in Tunizija, na primer.

K sreči to ni pripeljalo do katastrofe, saj so splošne razmere v turizmu toliko dozorele, da so medtem že razvili alternativno ponudbo višje kakovosti, ki je temeljila na podjetniški pobudi, in to je spremljal tudi boljši marketing. Pojavili pa so se tudi novi prevozniki, nemški Lufthansa na primer, ki je odprl nemški trg. Svoje je prispevala tudi vlada, ki je konec 80. let začela vlagati v telekomunikacije in infrastrukturo nasploh.

Malta je v zadnjih 15 do 20 letih razvila več oblik nišnega turizma, med katerimi ni samo verskega turizma (veliko pa Maltežani zapravijo za verski turizem v tujini). Zelo pomembno je izobraževanje, kajti Malta pomeni za severno Afriko stopnico v Evropo. Imajo veliko študentov na univerzi in na zasebnih šolah, ki prihajajo iz arabskega sveta. Toliko bolj, ker je malteški jezik podoben arabskemu.

Malta se ob zdaj že tradicionalnem potapljaškem turizmu uveljavlja tudi v kulturnem turizmu. Ima zelo lepe baročne spomenike (trdijo, da je njihov barok celo lepši od italijanskega). Barok “prodajajo” poleti z več festivali, ki jih obvezno spremlja ognjemet, sicer pa je njihov glavni magnet spomin na viteški red svetega Janeza. Tudi malteški grb izvira iz njihovega znamenja.

Nasveti Sloveniji

Na podlagi teh izkušenj Cassar Sloveniji svetuje, naj poišče vse možne kulturne in folklorne adute iz svoje preteklosti. Napoveduje, da bo z večanjem Evropske unije prišlo do odpora do moderne in unificirajoče zahodne kulture. Ljudje bodo začeli iskati “staro Evropo”, Evropo rokokoja, na primer. In v osrednji Evropi imamo še nekakšno oaze te Evrope. Svetuje tudi, naj preprosto pregledamo najrazličnejše nišne trge in raziščemo, kaj lahko posnemamo. Prepričan je na primer, da bi lahko razvili zdravstveni turizem, podobno kot ima malta zobozdravstveni turizem, tako da je Italijanom ceneje priti na Malto, preživeti pet dni v luksuznem hotelu in si popraviti zobe, kot samo za to storitev plačati v Italiji.

Pravi, da imamo vse adute za dober nišni turizem, še posebej ključnega – to je ljudi, ki so ljubeznivi do tujcev in znajo tuje jezike.

* 6-8 november, Radenci, posvet Global Tourism and Entrepreneurship in the CEI Region. Organizacija PCMG in CEI (Central European Initiative).