Afrodita v Iranu

Iran je 65-milijonski trg, s 70 odstotki prebivalcev pod 40 letom starosti, ki so zelo odprti za novosti. Dva odstotka prebivalcev je zelo bogatih.

Trg kozmetičnih izdelkov je bogato založen z domačimi in tujimi blagovnimi znamkami. Kozmetika Afrodita na iranski trg zdaj izvaža že več kot 100 izdelkov, ki so na voljo v trgovinah in tudi v več kot 50 lekarnah.  

Z Danico Zorin Mijošek smo se pogovarjali o njenih prvih poslovnih izkušnjah z iranskim trgom.  

Od kod sploh ideja, da vstopite na iranski trg? Za žensko že tako ni enostavno poslovati v islamskih državah.

Andrej Kokovnik, ki danes skrbi pri nas za izvoz v vse države, razen države bivše Jugoslavije, in bo tudi odgovoren za iranski trg, je pripeljal v našo hišo gospoda iz Irana, ki sicer živi na Dunaju, a že precej let posluje s Slovenijo, med drugim s Steklarno Rogaška. Ob neki priložnosti je dobil za darilo izdelke Kozmetike Afrodita, ki so vzbudili njegovo zanimanje. Tako se je začelo ...

Kot ženska ste verjetno morali sprejeti določena poslovna pravila, mimo katerih v Iranu ne gre. Kakšen je bil prvi stik z iransko kulturo?

Prvi stik z iransko kulturo smo doživeli že na letalu, ko smo prileteli na ozemlje Irana in so nas stevardese opozorile, da se moramo ženske primerno pokriti, preden stopimo iz letala.  Drugi šok je bil, ko smo stopili v poslovne prostore našega poslovnega partnerja, ki so bili zelo lepo urejeni in tudi naši izdelki lepo razstavljeni. Čeprav so nas opozorili, da se ženske in moški ne rokujejo, se kljub temu malce čudno počutiš. V prvih stikih sem tudi opazila, da me v pogovorih niso gledali v oči, in tudi sicer mi niso namenjali večje pozornosti med poslovnimi pogovori, ne glede na to, da sem lastnica podjetja. Sicer smo sedli skupaj za eno mizo, a razvrščeni: ženske skupaj, moški skupaj. Taka so pravila igre, ki jih moraš sprejeti, če želiš poslovati z njimi. No, v naslednjih dneh so bili že veliko bolj odprti in dostopni tudi do nas žensk.  

Na splošno pa lahko rečem, da so Iranci zelo pozorni gostitelji.

Ali ste opazili, da se v Iranu družba vendarle spreminja, da se tudi Iran počasi odpira − ali pa ostaja še vedno strogo pri svojih tradicionalnih načelih?

Iran se bo prej ali slej odprl, že zdaj se čuti, da se odpira. Ženske sicer morajo še vedno imeti tradicionalno lase in telo vsaj do kolen pokrite s čadom (pregrinjalo, običajno črno, ki ga nosijo muslimanke – op. avt.). A tudi tu se že vidijo spremembe. Mlajše ženske že nosijo barvana pregrinjala, pa tudi lasje tu in tam pokukajo izpod rute. Vse več žensk uporablja tudi ličila, opaziti je, da negujejo kožo. Vidi se, da se stvari počasi spreminjajo.  

Iranski trg velja za dokaj zahteven. Ste morali za svoje izdelke opraviti dodatne teste ali so zadostovali evropski?

Potrebno je bilo še ogromno dodatnih testov. Čeprav imamo vse svoje izdelke atestirane za evropski trg, smo morali za iranski trg narediti še vrsto posebnih testiranj. Noben trg nima toliko zahtev po dodatnih raziskavah. Več kot pol leta smo urejali dokumentacijo, preden smo uradno stopili na trg.  V Iran sicer lahko pripelješ izdelke tudi brez vseh certifikatov, če greš prek otoka Kiš. Marsikdo od tam »šverca« izdelke v Iran. Toda če te dobi vlada, prideš na črno listo in zaprejo ti vstop na trg za nedoločen čas.  

Kako pa ste uredili z embalažo? Ste morali prilagodili trgu tudi embalažo in drugo marketinško gradivo?

Delno da. Na embalaže zaenkrat lepimo deklaracije, ko bodo količine večje, pa bomo tudi celotno embalažo prilagodili trgu. Želimo narediti originalne embalaže z njihovimi besedili.

Marketinško gradivo, kot so katalogi in tiskani oglasi, smo prevedli v perzijščino in določene elemente prilagodili. Recimo, kjer imamo mi v katalogu golo žensko telo, je v njihovem katalogu le obris ženskega telesa.

Vrtijo se tudi že naši televizijski oglasi, v glavnem jih predvajajo na neodvisnih satelitskih televizijah, ki so locirane tudi v ZDA ali v Dubaju, prek satelita pa jih gledajo v Iranu. In prav ti, ki imajo satelitske programe, so naši ciljni kupci, saj imajo standard, da si lahko kupijo tudi kozmetične izdelke.  

Kako pa je iranski trg nasploh odprt za tuje proizvajalce?

Na njihovem trgu najdete tako domače kot tuje proizvajalce. Niso naklonjeni izdelkom iz Amerike, Evropo pa zelo cenijo. Slovenije sicer ne poznajo, mi smo zanje Evropejci. Imam pa občutek, da Iranci laže navezujejo stike z malimi narodi, kot smo mi. No, za razliko od Slovenije Bosno vsi poznajo, in če bi imeli proizvodnjo v Bosni, bi bilo to zelo ugodno za vstop na muslimanske trge, saj muslimani zelo držijo skupaj.  

Ali imajo blokado za uvoz izdelkov iz kakšnih držav?

Kot v vseh muslimanskih državah velja tudi v Iranu blokada uvoza izdelkov, ki so izraelskega porekla. Prav zato smo morali pri iskanju uvoznih dovoljenj izrecno napisati, da izdelek in njegove sestavine niso izraelskega porekla.  

Vam je slovensko veleposlaništvo v Iranu pomagalo pri vstopu na trg?

Ne, vse smo opravili sami z poslovnim partnerjem, brez katerega bi bile zadeve precej težje.  

Prepotovali ste že veliko. Kaj svetujete svetovnim poslovnim popotnikom, ki se podajajo na tuje trge?

Ključno je, da se skušaš prilagoditi navadam izbrane dežele in da spoštuješ njihove običaje. Medsebojno spoštovanje navad se obrestuje.