Podjetnik logo
 

Ali pristajate na osebno poroštvo?

Avtor: Aleš Hauc | Objava: 10.06.2003

Ko potrkate na vrata banke in zaprosite za posojilo, se lahko izognete številnim problemom, če veste, kaj bo zanj treba zastaviti.



Eden izmed pogojev za najetje kakršnegakoli posojila pri poslovni banki je tudi primerno zavarovanje le-tega. Slovenske poslovne banke se v zadnjih treh letih srečujejo s povsem novo vrsto komitentov - malimi zasebnimi podjetji, najpogosteje družbami z omejeno odgovornostjo v zasebni lasti. Mnogi zasebni podjetniki, posebno tisti, ki so komaj začeli poslovati, ne obvladajo temeljev finančnega poslovanja in iz tega izhajajočega znanja o bančnem poslovanju s podjetji. To področje začnejo spoznavati šele takrat, ko prvič zaprosijo za odobritev posojila, ko se torej seznanijo s pogoji za najem posojila.

Načini zavarovanja posojila

Zavarovanje plačil zasebnim podjetjem ni neznanka, zato dobro vedo, da se morajo pred morebitnim neplačnikom ustrezno zavarovati. Pri predaji trgovskega blaga na primer zahtevajo stoodstotno predplačilo, in če jim ga ne uspe dobiti, za preostanek plačila od kupca zahtevajo ček, akceptni nalog, včasih pa tudi bianko menico z menično izjavo. Nezaupanje med podjetji je pri nas žal zelo veliko, povzročajo pa ga tista podjetja, katerih vodstva so brez poslovne morale in želijo na ta način doseči kratkoročni uspeh.

Ko pa zasebni podjetniki potrkajo na vrata banke in zaprosijo za posojilo, se njihovo morebitno dobro poznavanje instrumentov zavarovanja plačil v trenutku razblini. Osupli poslušajo bančnega referenta, ki jim razlaga pogoje za najem posojila, predvsem določila o zavarovanju poso-jila. Skrb za zavarovanje posojila v tem primeru ni tako velika, saj nastopajo v vlogi dolžnika in ne več v vlogi upnika. Največ problemov med podjetniki in bankami nastaja verjetno pri zavarovanju posojil v različne namene in z različnimi roki odplačevanja.

Način zavarovanja posojila je lahko odvisen od višine zneska in roka odplačevanja, včasih pa tudi od namena porabe posojila. Slovenske pos-lovne banke najpogosteje zahtevajo za zavarovanje kratkoročnih posojil bianko akceptne naloge s pooblastilom za izpolnitev. Vodstvo malega zasebnega podjetja mora banki predložiti zahtevano število (najpogosteje dva ali štiri izvode, največkrat je to odvisno od višine in roka odplačevanja posojila) podpi-sanih in pečatenih bianko akceptnih nalogov s pisno izjavo, s katero pooblaščajo banko, da jih lahko v primeru že zapadlih obveznosti posoji-lojemalca vnovči na enoti Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.

Obenem mora vodstvo malega zasebnega podjetja banki predložiti zahtevano število (najpogosteje dva izvoda) podpisanih bianko menic s pisno izjavo - menično izjavo, s katero pooblaščajo banko, da te menice v primeru neporavnavanja obveznosti posojilojemalca do banke ustrezno vnovči. Pri obrtniku ali samostojnem podjetniku posamezniku pridejo v poštev za zavarovanje kratkoročnega posojila bianko menice z menično izjavo. V obeh prej navedenih primerih pa je dobro, da malo zasebno podjetje banki predloži potrdilo o predaji instrumentov zavarovanja, ki ga banka podpiše in s tem potrdi prejem le-teh od posojilojemalca. Nekatere poslovne banke po odplačilu posojila izdajo posojilojemalcu prav tako potrdilo o vračilu instrumentov zavarovanja (akceptni nalogi, menice ...), ki ga mora posojilojemalec podpisati in s tem potrdi prejem prej navedenih instrumentov zavarovanja.

Pri že delujočih malih zasebnih podjetjih pa banke včasih tudi želijo, da jim podjetje s pogodbo zastavi kvalitetne terjatve do kupcev. Slo-venske poslovne banke pri odobravanju posojil izvoznikom ta posojila najpogosteje zavarujejo z zastavo terjatev izvoznika do tujega kupca (cesija deviznih prilivov). Posojilojemalec mora banki poleg druge zahtevane dokumentacije in instrumentov zavarovanja (akceptni nalogi, menice, ...) predložiti zahtevane izvode potrjene izvozne carinske deklaracije (po prehodu blaga čez mejo), največkrat pa tudi izjavo tujega kupca o nakazilu kupnine na banko posojilodajalko.

Ena izmed oblik zavarovanja posojil je tudi zastava določenih nerizičnih vrednostih papirjev, ki jih lastnik - posojilojemalec z indosamentom oziroma pogodbo o zastavi vrednostnih papirjev zastavi banki posojiloda-jalki do dokončnega odplačila posojila. V tem primeru je smotrno, da potencialni posojilojemalec povpraša na banki, kateri vrednostni papirji pridejo v poštev za zastavo. Banke morajo na tem področju poslovati v skladu z usmeritvijo centralne banke.

Hipoteke pa ne

Predvsem za večje zneske posojil pričakujejo banke od posojiloje-malcev, da jim ti zastavijo nepremičnine - hipoteko. V tem pri-meru mora posojilojemalec banki predložiti zahtevane izvode izpiska iz zemljiške knjige in cenilnega zapisnika zastavljene nepremičnine. Poudariti moramo, da se banke - prav zaradi določil Banke Slovenije - najraje vidijo na prvem mestu pri vpisu v zemljiško knjigo. To pomeni, da so za čas uporabe do dokončnega odplačila posojila prvi in tudi edini hipotekarni upniki. Prav tako je zaželeno, da zastavljena nepremičnina nima stvarnih in pravnih bremen. Hipoteka je skoraj obvezna pri najetju dolgoročnih naložbenih posojil, razen če za posojilojemalca jamči država ali kakšna druga pravna oseba z dobro boniteto in primer-nim obsegom hitreje vnovčljivega premoženja. V tem primeru ta seveda nastopa kot porok posojilojemalcu. V bančni praksi sicer obstajajo še drugi načini zavarovanja posojil, vendar se v praksi ne uporabljajo veliko in jih zato ne bomo posebej omenjali.

Zasebni podjetniki so - posebno če denar potrebujejo nujno - pripravlje-ni poslovni banki v imenu svojega podjetja takoj dati akceptne naloge s pooblastilom za izpolnitev, večina že delujočih pa brez pripomb podpiše tudi pogodbo o odstopu terjatev (cesija) ali asignacijsko pogodbo (nakazilo). Ko pa poslovna banka zahteva zastavo vrednostnih papirjev (lombard), izdajo bianko menic z menično izjavo in dodatnim osebnim poroštvom direktorja ali lastnika malega zasebnega podjetja, pri večjih zneskih pa še zastavno pravico do nepremičnine (hipoteka), se pojavi problem. Večina podjetnikov se dobro zaveda, kakšno odgovornost prevzemajo v trenutku dodatnega osebnega poroštva s svojim podpi-som menične golice, ali ko banki dovolijo vpis v zemljiško knjigo na nepremičnino, ki je njihova osebna last.

Določila zakona o gospodarskih družbah so glede jamstva za obveznosti družb, na primer družbe z omejeno odgovornostjo, povsem jasna. Ta družba, kakor tudi druge, odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (5. člen), družbeniki družbe pa za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo ne odgovarjajo (407. člen). Tega dejstva se zave-dajo tudi nekatere poslovne banke, saj so morale marsikatero neizterlji-vo terjatev odpisati. Z odobrenimi posojili, ki jim niso bila nikoli vrnjena (med drugim tudi zato, ker niso bila ustrezno zavarovana), so tako zmanjšale dobiček in s tem vznejevoljile upravni odbor in delničarje.

Poštenost ni vnovčljiva

Poslovne banke so - že zaradi lojalnosti do svojih delničarjev - postale pri odobravanju različnih posojil veliko previdnejše. S tem dejstvom se težko sprijaznijo nekateri zasebni podjetniki in se v postopku obdelave kreditnega zahtevka sklicujejo na medsebojno zaupanje in poštenost, medtem ko so predloga poslovne banke o osebnem poroštvu in hipoteki krčevito branijo. Poslovna banka v takšnem primeru posojila najpogosteje ne odobri. Zakaj bi tvegala banka, če noče tvegati posojilojemalec? Celo sivi trg denarja zahteva od malega zasebnega podjetja pri odobritvi kratkoročnega posojila vsaj bianko menice z menično izjavo in dodatnim osebnim poroštvom direktorja ali lastnika podjetja, medtem ko je predložitev akceptnih nalogov s pooblastilom za izpolnitev že običajna.

Trditve o čezmernih jamstvenih zahtevah bank niso upravičene, saj gre za pravila, uveljavljena tudi v številnih tujih bančnih sistemih. Če so za najem posojila izpolnjeni vsi pogoji poslovne banke, bo to posojilo zagotovo tudi odobrila. Tudi poslovna banka se mora zavarovati in hipo-teka na nepremičnino posojilojemalca je pri večjih posojilih in daljših odplačilnih rokih pogost pogoj za odobritev. Z osebnim poroštvom direk-tor malega zasebnega podjetja ali pa njegovi lastniki jamčijo za poplačilo najetega posojila njihovega podjetja z vsem svojim premoženjem. Pogoj, ki nastopa pri izdajanju tako imenovane osebne menice, vzbudi pri zasebnih podjetnikih odgovornost za pravočasno vračilo posojila skupaj z obrestmi in vsemi stroški financiranja.

Morganovo bančno pravilo pravi, da je potrebno denar posoditi tistemu, ki ga ne potrebuje. Najbrž pa bi vsaka od bank potrdila, da bi bila izvedba Morganovega pravila v praksi nekaj čudovitega.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte petindvajset in devet * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *