|
Iskalnik:
 |
Ali vas podjetje sploh potrebuje?Da niste več primerni za podjetje, boste največkrat spoznali posredno: ko vam bo žena povedala, da uničujete sebe, družino in podjetje. To je ena od modrosti Petra Druckerja, velikega raziskovalca podjetništva. Iz različnih virov smo zbrali štiri priporočila podjetnikom.Peter Drucker – mislec menedžmenta in podjetništva Kaj je človeštvu prispeval dr. Peter Drucker, ki je umrl lani novembra, star 95 let. Lani novembra je umrl svetovno znani ekonomist, dr. Peter F. Drucker. Rodil se je v Avstriji leta 1909 (umrl je torej star 95 let), življenjska pot pa ga je vodila v Nemčijo, Anglijo in nazadnje v ZDA. Njegova izhodiščna izobrazba je bila pravniška, vendar so ga zanimala zelo različna področja: predaval in pisal je o menedžmentu, filozofiji, politiki in družbenem razvoju. Napisal je 35 knjig. Štejejo ga za očeta teorije menedžmenta in povezujejo ga z vodenjem velikih podjetij. A v resnici ga je izredno fasciniralo podjetništvo – tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih (socialno podjetništvo). Njegova knjiga Inovacije in podjetništvo (Innovation and Entrepreneurship, 1985) velja za temeljno knjigo, v kateri je raziskal različne oblike priložnosti, ki jih izkoriščajo podjetniki. Podjetniki so bili zanj junaki, ki naredijo nekaj novega, oziroma najdejo rešitev, ki pomeni novost. Zaradi tega je tudi svaril, da podjetništva ne smemo enačiti s tehnološkim razvojem – moč podjetništva je bolj na organizacijskem kot na drugih področjih. Menil je tudi, da se bo zelo pomemben razvoj podjetništva zgodil na družbenem področju. »Socialni podjetnik spreminja učinkovitost družbe,« je izjavljal. Kot največji razvojni izziv pa je ocenjeval spremembo državne uprave, ki mora postati inovativna in podjetniška. Pregled in oceno izjemnega opusa tega misleca je pripravil dr. Bogomir Kovač. Prilagamo pa tudi nekaj čisto praktičnih podjetniških napotkov. Prva modrost: Prepoznaj uspeh!
Podjetniki se zavedajo, da se morajo za uspeh potruditi, ironija pa je, da včasih ne razumejo, da je uspeh tu in ga ne znajo izkoristiti. To se praviloma zgodi, ko njihov izdelek ne uspe na trgu, v katerega so se usmerili, ampak na nekem drugem trgu. Drucker podaja primer Johna Wesleya Hyatta, ki je izumil kroglične ležaje. Bil je prepričan, da je to rešitev za železnico, toda železničarji so bili zadovoljni s takratno rešitvijo, ko so okoli osi ovijali naoljeno cunjo. Hyatt je brezuspešno rinil v železniške družbe in na koncu doživel stečaj. Njegovo propadlo podjetje pa je kupil Alfred Sloan, ki je uvidel, da so kroglični ležaji rešitev za nastajajočo avtomobilsko industrijo. V dveh letih je obogatel in njegov največji kupec je bil Henry Ford. Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|
