Analiziranje realiziranega denarnega toka

Avtor: Lidija Robnik | Objava: 07.06.2013

V prispevku bomo prikazali zelo aktualno problematiko, s katero se srečujejo podjetja pri svojem poslovanju, to je plačilna sposobnost, likvidnost in optimiranje denarnega toka poslovanja.


Izkaz denarnih tokov je poročilo o preteklih podatkih, saj poroča o izdatkih, vendar ne bo izrazilo mnenja o tem, ali je bil izdatek potreben in ali je bil dobičkonosen.

 

Analiza denarnega toka je pomembna pri ocenjevanju potencialnih poslovnih partnerjev (kupci, dobavitelji). Denarni tok je dober pokazatelj finančne stabilnosti in likvidnosti vsakega partnerja, saj nam pove o plačilnih sposobnostih, ki jih partner prakticira pri financiranju poslovanja.

 

Podobno je razvidno širjenje terjatev ali zalog, vendar nam ne pove, ali je to posledica:

- slabih zalog ali nadzora nad proizvodnjo,

- nezmožnosti prodati končne izdelke in

- načrtne politike zaradi strahu pred pomanjkanjem dobav, povišanjem cen ali potreb po dodatnih zalogah novega izdelka pred predstavitvijo.

 

V primeru, da se poveča število dolžnikov, razberemo posledice:
- dolžnikov, ki so počasni plačniki,

- spremenjene politike plačilnih rokov,

- zaostajanja z izstavljanjem računov kupcem ali

- povečanja prihodkov od prodaje.

 

Podjetje, ki ima veliko izgubo, si pogosto lahko opomore le, če ima pravilno strategijo in tekočo poslovno in razvojno politiko.

 

Izkaz denarnih tokov je poročilo o preteklih podatkih, iz katerega razberemo, kateri izdatki in prejemki so se dogodili v poslovnem letu. Dobimo poročilo o izdatkih za dodatne obrate in naprave, vendar ne bomo našli mnenja o tem, ali so bili izdatki potrebni in ali smo dobičkonosno poslovali. Kadar ima podjetje velike količine denarja in dolgov, nam izkaz denarnih tokov ne pove, zakaj podjetje ne porabi denarja, da bi zmanjšalo svoje dolgove.

 

Primer: Načrtovan mesečni izkaz denarnih tokov in izračunani kazalniki

Zap. št.
Kategorije
Vrednost v €
A
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
 
1 (a+b)
Prejemki pri poslovanju
37.000
a
Prejemki od prodaje proizvodov, storitev, blaga
34.000
b
Drugi prejemki pri poslovanju
3.000
2 (a+b+c+d)
Izdatki pri poslovanju
35.100
a
Izdatki za nakupe materiala in storitev
20.100
b
Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku
8.000
c
Izdatki za dajatve vseh vrst
5.000
d
Drugi izdatki pri poslovanju
2.000
3 (1-2)
Pribitek prejemkov (izdatkov) pri poslovanju
1.900
B
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
 
4 (a+b+c+d+e+f)
Prejemki pri naložbenju
21.500
a
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih (obresti, dividende)
0
b
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
0
c
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih  sredstev
11.000
d
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin
2.500
e
Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb
1.000
f
Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb
7.000
5 (a+b+c+d+e)
Izdatki pri naložbenju
20.500
a
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
0
b
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
18.000
c
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin
2.500
d
Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb
0
e
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb
0
6 (4-5)
Pribitek prejemkov (izdatkov) pri naložbenju
1.000
C
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
 
7 (a+b+c)
Prejemki pri financiranju
8.000
a
Prejemki od vplačanega kapitala
0
b
Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti
5.000
c
Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti
3.000
8 (a+b+c+d+e)
Izdatki pri financiranju
6.200
a
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
1.900
b
Izdatki za vračila kapitala
0
c
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
1.300
d
Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti
1.000
e
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku
2.000
9 (7-8)
Pribitek prejemkov (izdatkov) pri financiranju
1.800
Č (a+b)
KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 31. 12.
4.900
a (3+6+9)
Denarni izid v obdobju enega leta
4.700
b
Začetno stanje denarnih sredstev 1. 1.
200
             

 

Izračun plačilne sposobnosti

 

Plačilna sposobnost = 200 evrov (začetno stanje) + 67.500 evrov (prejemki poslovanja 37.000 evrov + prejemki naložbenja 22.500 evrov + prejemki financiranja 8.000 evrov) / 62.800 evrov (izdatki poslovanja 35.100 evrov + izdatki naložbenja 21.500 evrov + izdatki financiranja 6.200 evrov) = 1,08

 

Komentar

 

Podjetje je na letnem nivoju plačilno sposobno, saj ima za 8 % oziroma 4.900 evrov več prejemkov kot izdatkov iz celotnega poslovanja.

 

Prav tako je iz izkaza denarnih tokov razvidno, da imamo pokrite posamezne vrste izdatkov s prejemki (poslovanja, naložbenja in financiranja), kar je ugodno in nujno potrebno za doseganje plačilne sposobnosti poslovanja. Mesečno je potrebno spremljati stanje prejemkov in izdatkov. V primeru, da so izdatki večji od prejemkov, to ni dober znak za tekoče poslovanje in zagotavljanje plačilne sposobnosti na dolgi rok.

 

Preveriti moramo:

- ali premalo prodamo, vendar obveznosti ostajajo na istem nivoju,

- ali so mogoče začeli kupci slabše plačevati,

- ali smo se začeli nekontrolirano zadolževati ipd.

 

Tako lahko spoznamo, kako nujno je mesečno načrtovanje in spremljanje načrtovanih postavk. V primeru, da to poslovno aktivnost zanemarimo in ne načrtujemo mesečnih prejemkov in izdatkov, ne vemo, kje smo, in bi lahko stihijsko prepustili poslovanje vsakodnevnem toku, kar je seveda zgrešena poslovna poteza. Sedaj smo se prepričali, kako pomembno je načrtovanje denarnega toka tako za naše poslovanje kot za banke, ki to zahtevajo, ko želimo dodaten sveženj denarja.

 

Direktorjem, finančnikom in podjetnikom svetujemo, da mesečno izdelajo načrte denarnih tokov. Svetujemo, da njihovo realizacijo spremljate dnevno, tedensko in najmanj mesečno, kajti na takšen način boste dobili informacije, v katerem obdobju med mesecem imate zagotovljenih največ prejemkov, kdaj so vaše obremenitve največje, kako neskladje - če do njega pride, pokrijete ali prerazporedite. Prosimo, ne zanemarite načrtovanja in njegovega spremljanja. Če načrta denarnih tokov nimate narejenega, ga naredite še danes.

 

Operativen denarni tok

 

Podjetje je ustanovljeno, da ustvarja in prodaja ter da dobi prodajo plačano. Denar iz plačane prodaje in osnovne dejavnosti ustvarja operativni denarni tok. Pomembno je, kar moramo vedeti: danes ni težko prodati in najti kupce - težje je prodano dobiti plačano. Pozitiven operativen denarni tok predstavlja pozitivno razliko med prejemki in izdatki med prodajo in nabavo.

 

Operativen denarni tok je najpomembnejši za banke, saj pomeni, da iz poslovanja ustvarjamo pozitivno razliko med prejemki in izdatki poslovanja. Pri spremljanju operativnega denarnega toka je treba razumeti, da je operativen denarni tok na voljo za izvedbo investicij. V našem primeru je 1.900 evrov (točka 3). Operativen denarni tok je lahko tudi negativen. Plačamo lahko več kot dobimo plačano, kar pomeni, da smo se kratkoročno zadolžili in prejeli prejemek denarja iz naložbenja ali financiranja ter ga porabili za financiranje osnovne dejavnosti. V našem primeru smo še na varni strani, vendar ne smemo pozabiti, da bo potrebno prejemke izposojenega denarja v prihodnje vrniti. Vrniti jih moramo v prvi vrsti iz pozitivnega operativnega denarnega toka, nato sledi pozitiven denarni tok iz naložbenja oziroma financiranja.

 

Prejemki izhajajo iz plačil:

- kupcev za prodane gotove izdelke, storitve, blago, najemnine v višini 34.000 evrov,

- drugih poslovnih prejemkov (prodaja opredmetenih osnovnih sredstev) v vrednosti 3.000 evrov.

 

Izdatki izhajajo iz plačil:

- dobaviteljem za nabavo materiala, storitev in blaga v višini 20.100 evrov,

- zaposlencem za plače in drugih osebnih prejemkov v višini 8.000 evrov,

- državi za dajatve (DDV, akontacije davka od dohodka oz. dejavnosti pri s. p.) v višini 5.000 evrov,

- drugi izdatki poslovanja (izplačilo službenih potovanj, stroškov tožb, odškodnin, kazni, donacij ipd.) v višini 2.000 evrov.

 

Denarni tok iz naložbenja

 

Pomeni razliko med prejemki in izdatki iz naložbenja (investiranje in deinvestiranje); v našem primeru je razlika pozitivna, in sicer v vrednosti 1.000 evrov (točka 6).

 

Prejemki izhajajo iz:

- prodaje opredmetenih osnovnih sredstev (zemljišča, zgradbe, oprema, stroji, biološka sredstva - dolgoletni nasadi in osnovna čreda) v višini 11.000 evrov,

- prodaja naložbenih nepremičnin v vrednosti 2.500 evrov,

- prodaja dolgoročnih vrednostnih papirjev v višini 1.000 evrov (vračilo dolgoročnih danih posojil lastnikom, zaposlencem ali drugim osebam, prodaja delnic in obveznic),

- prodaja kratkoročnih vrednostnih papirjev v višini 7.000 evrov (vračilo kratkoročnih danih posojil lastnikom, zaposlencem ali drugim osebam, prodaja delnic in obveznic).

 

Izdatki izhajajo iz:

- nakupa naložbenih nepremičnin v višini 2.500 evrov,

- nakupu opredmetenih osnovnih sredstev (zemljišča, zgradbe, oprema, stroji, biološka sredstva, finančni najem) v višini 18.000 evrov.

 

Denarni tok iz financiranja

 

Pomeni razliko med prejemki in izdatki iz financiranja; v našem primeru je razlika pozitivna, in sicer v vrednosti 1.800 evrov (točka 9).

 

Prejemki izhajajo iz:

- dolgoročnih obveznosti v višini 5.000 evrov (prejeta dolgoročna bančna posojila ali od drugih oseb, razpis obveznic, prejeta posojila od lastnikov) ter

- kratkoročnih obveznosti v višini 3.000 evrov (prejeta kratkoročna posojila od bank, drugih podjetij, lastnikov).

 

Izdatki so plačila obveznosti za:

- obresti za najeta posojila v višini 1.900 evrov,

- odplačilo dolgoročnih obveznosti (obroki za dolgoročna posojila) v višini 1.300 evrov,

- odplačilo kratkoročnih obveznosti (obroki za kratkoročna posojila) v višini 1.000 evrov in

- izplačilo deležev oziroma del dobička lastnikov v višini 2.000 evrov.

 

V primeru, da nimamo dovolj denarja za izplačilo obveznosti, se lahko dodatno zadolžimo. Ne smemo pozabiti, da je potrebno vsako posojilo vrniti skupaj z obrestmi, sicer bodo posojilodajalci za plačilo unovčili zavarovanje, ki smo ga dali za najeto posojilo.

 

V času, ko bomo posojilo vračali, lahko izkazujemo negativni denarni tok iz financiranja, kar bo posledično zmanjševalo končno stanje denarnih sredstev. Posojilo bomo morali vračati iz operativnega denarnega toka, ki predstavlja našo osnovno dejavnost. Če bo operativen denarni tok premajhen, se bomo srečali s problemom likvidnosti in plačilne sposobnosti in takrat bo nastopil trenutek, ko si bomo morali priznati, da smo »prezadolženi« oziroma bomo morali preveriti kalkulacije, višino prodaje in kakovost naših kupcev. Banke od nas pričakujejo, da bomo ustvarili dovolj operativnega denarnega toka, da bomo poplačali obveznosti upnikom in banki ter na koncu izdatno poplačali tudi sebe in zaposlence, da bomo vsi skupaj motivirani za delo v preteklosti in v prihodnje.

 

Sklep

 

Denarni tok moramo poznati, razumeti in vedeti, katere informacije iz denarnega toka pridobimo za nadaljnje poslovno odločanje. Zavedati se moramo, da ne gremo v likvidacijo, če sklenemo poslovanje z izgubo, ampak šele takrat, ko ugotovimo, da je denarni tok negativen na dolgi rok. Zavedati se moramo, da je denar začetek ali konec podjetništva. Prav tako moramo vedeti, da nam razumevanje in branje bilance stanja, izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov da največ podatkov in informacij za razumevanje finančnega stanja podjetja. Zato se mnoga podjetja in direktorji zavedajo realnosti načrtovanja denarnega toka, kako ga nadzirati in ob določenih obdobjih analizirati ter oblikovati ukrepe za izboljšanje stanja v prihodnje.

 


Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"