Arhiviranje je globalni posel

Boštjan Gaberc: »Način komunikacije se je spremenil in hitrost informacije se je spremenila. Včasih je bilo dovolj, če smo nekaj dobili čez dva dni, danes moramo dobiti takoj, pa še to z mobilne naprave.«

Ena od idej, ki se mu je utrnila, je bila tudi arhiviranje. »Slikanje dokumentov na mikrofilm se mi je zdelo zelo nobel,« se spominja. Pregled rumenih strani telefonskega imenika (bil je čas pred internetom) je razkril, da se z mikrofilmom pri nas ni ukvarjal še skoraj nihče. Odločitev je padla in dve desetletji pozneje je občutek, da je bila prava, še večji, kot je bil takrat.

A prva leta so bila zaznamovana z velikimi napori, da bi osvojili stranke, in terjala veliko energije. Bil je 23-letnik brez referenc in izkušenj, na za Slovenijo novem področju in večini takratnih sogovornikov bi lahko bil sin. »Uspelo mi je zato, ker sem verjel v to, kar sem ponujal, in zato so mi verjeli tudi naročniki. S fleksibilnostjo, inovativnostjo in sposobnostjo, da prepričamo z idejami in predlogi, kako bi reševali stvari, smo ustvarili zaupanje,« pravi Boštjan Gaberc. Prvi večji posel je sklenil z zavarovalnico Tilia, ki je Mikrografijina stranka še danes. Da bi jim pokazal, kaj bodo pravzaprav pridobili, jih je peljal v eno nemških največjih zavarovalnic, kjer so iz prve roke videli, kaj jim ponuja.

V prvih letih so strankam ponujali predvsem možnost, da se znebijo fizičnega arhiva oziroma precej zmanjšajo njegov obseg. Hitrost dostopa do informacij, centraliziranje poslovanja in hitra izmenjava informacij, ki so danes samoumevne zahteve, so prišli na vrsto šele po letu 2000. »Način komunikacije se je spremenil in hitrost informacije se je spremenila. Včasih je bilo dovolj, če smo nekaj dobili čez dva dni, danes moramo dobiti takoj, pa še to z mobilne naprave. To sta dve področji, kjer širimo svoj način razmišljanja in poslovanja,« pravi sogovornik.