Podjetnik logo
 

Badminton - napornejši od tenisa

Avtor: Matej Štakul | Objava: 10.11.2002

Igralec pri badmintonu preteče dvakrat več kot pri tenisu, badmintonska igra pa je kar štirikrat intenzivnejša od teniške.



Skorajda ni vrtne zabave, po domače piknika, ki ne mine brez igranja badmintona. Zdi se, da je par badmintonskih loparjev kar del “avtomobilske opreme”, podobno kot prva pomoč in rezervna pnevmatika. Badminton je sicer izredno dinamičen, zanimiv, a tudi naporen šport. Še zlasti v primerjavi s sorodnim tenisom: v raziskavah so ugotovili, da igralec pri badmintonu preteče dvakrat več kot pri tenisu, badmintonska igra pa je kar štirikrat intenzivnejša od teniške.

Bogata tradicija

Badminton sodi med športe z bogato in dolgo tradicijo. Badmintonske žogice je moč najti na kitajskem porcelanu, ki je nastal že 3500 let pred našim štetjem. Moderni badminton so začeli igrati v drugi polovici 19. stoletja. Na posestvu Badminton House, ki je bilo last vojvode Beuafort, so okrevali angleški oficirji, ranjeni v Indiji. Vojvodi so pripovedovali, kako bučno so znali zmage proslaviti z veliko šampanjca. Na zamaške so pričvrstili gosja peresa, prazne steklenice pa uporabljali kot loparje. Idejo so dobili pri Indijcih, ki so badminton igrali s pravimi loparji in visoko mrežo. Leta 1877 so Angleži ustanovili prvi badmintonski klub na svetu – Bath Badminton Club.

V prejšnji Jugoslaviji smo Slovenci začeli igrati badminton leta 1956, ko se je za to športno panogo zavzel dr. Leander Bleiweis in ustanovil pri ŠD Papirničar v Vevčah pri Ljubljani prvi badmintonski klub. Badmintonsko zvezo Slovenije smo dobili leta 1964; vanjo je danes včlanjenih več kot 20 klubov. Na različnih turnirjih po Sloveniji tekmuje okoli 1000 igralcev vseh kategorij. Slovenija zavzema v Evropi okrog 20. mesto v ekipni konkurenci.

Komu je badminton namenjen

Starostne omejitve igranje badmintona ne pozna. Z njim se lahko namreč srečujejo že osnovnošolci, rekreativno pa ga lahko igrajo tudi upokojenci z daljšim stažem. Igranje badmintona je fizično precej zahtevno, kar praviloma dokazujejo bolečine v zadnjičnih in stegenskih mišicah dan po udarjanju žogice. Za marsikoga je badminton zanimiv tudi, ker igralca (igralce) loči mreža, kar zmanjšuje možnost poškodbe. Seveda je pred prvim udarcem potrebno ustrezno segrevanje telesa, predvsem ramenskega dela, kolen in stegenskih mišic.

Prostor

Badminton je dvoranski šport. Primerna dvorana mora biti visoka vsaj 7,5 metra, merjeno od igrišča do stropa oziroma do najnižje ovire, za mednarodne dvoboje pa celo 9 metrov. Badmintonska igrišča v njej morajo biti v skladu z badmintonskimi pravili. Temperatura v notranjosti mora biti vsaj 17 stopinj Celzija. Primerno mora biti osvetljena, tako da je vidljivost dobra (po možnosti zatemnjena okna). Tla so lahko iz različnih materialov (parket, ladijski pod, plastika), obstajajo pa tudi igrišča iz posebne plastične snovi, tako imenovane badmintonske mate, ki jih razgrnemo, črte pa so že narisane. Pomembno je, da igralna podlaga ne drsi. V dvorani ne sme biti zračnih tokov, ki bi lahko vplivali na let žogice. Zunanje črte igrišča za dvojice morajo biti oddaljene od vsake ovire (drugega igrišča) najmanj pol metra, zadnja črta pa najmanj en meter. Igrišče je sicer pravokotno, in sicer v obliki in merah. Črte so široke 4 centimetre in morajo biti razločno vidne, po možnosti bele ali rumene barve. Vse črte so del prostora, ki ga omejujejo. Mreža mora biti temne barve, široka 76 centimetrov in mora imeti na zgornjem robu bel trak širine 3,75 centimetra, v katerem poteka vrv za napenjanje. Višina mreže je pri stojalih 1,55 metra, merjeno od površine igrišča, na sredini pa 1,524 metra.

Oprema

Z razvojem novih materialov se je teža loparjev stalno manjšala in danes znaša za vrhunske loparje med 90 in 100 gramov. Glavni deli loparja so ročaj, površina strun, glava, vreteno, grlo in okvir. Okvir glave loparja je lahko lesen, iz aluminija, jekla ali grafita. Spodaj ima ročaj razširitev, da ne zdrsne iz roke. Strune so lahko naravne ali umetne. Slednje so trajnejše in tudi cenejše.

Žogica je lahko izdelana iz naravnih ali sintetičnih materialov, ima 16 peres, pritrjenih na plutovinasto kapico, prevlečeno s tanko plastjo usnja. Peresne žogice hranijo v ducatih v dobro zaprtih dozah. Pri shranjevanju je treba paziti, da se ne izsušijo, ker se jim lahko znatno skrajša življenjska doba. Čeprav plastične žogice po kakovosti še niso dosegle peresnih, pa so odlične tako za treninge kot tudi za začetnike. Plastične žogice so cenejše od peresnih, ob tem pa je njihova uporabnost tri- do štirikrat daljša. Ena plastična žogica zadostuje za tri do štiri ure igre (peresna približno eno uro). Največji problem plastične žogice pa je še vedno dvigovanje pri mreži, saj se pri tem žogica predolgo časa vrtinči.

Peresne žogice se razlikujejo med seboj po teži, numerično so določene s številkami 73-85. Te številke označujejo težo v grainih (1 grain = 0,065 g, en grain spremeni dolžino leta za približno 10 cm), hkrati pa tudi hitrost, ki je lahko počasna (73-75), srednje počasna (76-77), srednja (78-81), srednje hitra (82-83) in hitra (84-85). Nekateri izdelovalci žogici določajo hitrost z barvo, in sicer: rdeča – hitra, modra – srednje hitra in zelena – počasna.

Od druge opreme so zelo pomembni ustrezni copati. Danes je moč kupiti pri izdelovalcih opreme posebne copate za badminton. Copati morajo biti lahki in prožni, tako da se zlahka povzpnemo na prste; udobni za nogo in ne pretesni; z oblazinjenim notranjim podplatom; ojačeni v sprednjem delu pri prstih in imeti morajo ustrezen zunanji podplat (ponavadi iz gume ali drugih umetnih materialov).

Zaradi načina igranja priporočamo debelejše ali dvojne nogavice, da preprečimo ožuljenost oziroma vnetja. Po želji in okusu lahko izbiramo oblačila za badminton, vendar moramo paziti, da so narejena iz materialov, ki vpijajo znoj. Majice, krila in kratke hlače morajo biti udobni in ne pretesni. Nujno je imeti trenirko. Sestavni del badmintonske opreme je tudi brezrokavnik ali jopica, ki ju uporabljamo pri ogrevanju in zlasti če predolgo čakamo v hladni dvorani. Dobro je imeti tudi znojnik za roko in trak za glavo, ki vpijata znoj.

Drugi stroški

Drugi stroški so povezani predvsem z najemnino igrišča, ki znaša v povprečju nekaj čez 1000 tolarjev na uro igranja. Seveda pa si je moč najti tudi trenerja za zasebno vadbo (urna postavka od 1500 tolarjev dalje), prav tako pa je zaželena udeležba na badmintonskem tečaju.

Učinki vadbe na podjetnika

Telesna dejavnost ima v življenju podjetnika pomembno vlogo, badminton pa se zdi kar pravšnji za pridobivanje fizične kondicije. Ne boste verjeli, toda v dobri uri igre pri badmintonu lahko pretečemo tudi več kot štiri kilometre, ali v povprečju enkrat več kot pri tenisu. Za igranje badmintona so značilni eksplozivnost, močni udarci in hitre menjave ritma. Ponavadi se ena stran telesa razvije bolj kot druga, kar na primer profesionalci nadomestijo tako, da šibkejšo stran krepijo z vajami v fitnesu. Ob dobri fizični pripravi igranje badmintona sproščujoče deluje tudi na duševnost, saj pomaga proti stresu.

Usklajenost med vadbo in zaposlenostjo

Podjetnikov dan se končuje v večernih urah, ko ima praviloma večina na voljo tisto urico za rekreacijo. Zato ne čudi, da večina športnih centrov svoje storitve ponuja vse do 24. ure, prav ure med 18. in 23. pa so ponavadi najbolj zasedene. Prednost badmintona je gotovo tudi v tem, da si ga je moč privoščiti tudi čez dan. Na primer med nekoliko daljšim odmorom za kosilo. Slaba urica badmintona deluje kot odlična sprostitev. Za največje, tako fizične kot psihične učinke igre pa svetujejo najmanj dvakrat tedensko udarjanje peresne žogice.

Motivacijski vidik

Igram z loparji je skupna misel: znova in znova se je učiš, a nikoli do konca naučiš. Ne smemo pa tudi pozabiti, da se med igranjem, v dvoje ali celo v četvero, krepijo tudi prijateljski in seveda poslovni odnosi, ki imajo lahko pri vzpostavljanju poslovnih stikov in tudi sklepanju poslov pomembno vlogo.

P.S.: Do skrivnosti badmintonske igre smo se prebili ob pomoči sekretarja Badmitonske zveze Slovenije Milija Arapoviča.

Badminton je hiter šport

Za igranje badmintona so potrebni eksplozivnost, bliskoviti refleksi ter hitra koordinacija oči in rok. Zakaj, sprašujete? Najvišja zabeležena hitrost žoge namreč presega 289 kilometrov na uro in se pojavlja redno na tekmah na najvišji ravni. Zapišimo še podatek, da se pri igri dvojic zvrsti do 50 udarcev v 20 sekundah.

Priljubljen po svetu

Medtem ko je v ZDA badminton šport v manjšini (igra ga 20 milijonov ljudi), je zelo igran v Veliki Britaniji, na Danskem, Švedskem, v Nemčiji, na Kitajskem, v Indoneziji, Maleziji … Samo Velika Britanija ima štiri milijone igralcev, kar je 8 odstotkov prebivalstva. Badminton je zelo priljubljen na Daljnem vzhodu. Badmintonske tekme pa so praviloma med prvimi razprodanimi na olimpijskih igrah. Na igrah v Atlanti in Sydneyju so za eno vstopnico za tekmo badmintona ponujali dve za košarko.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *