Bančni instrumenti za srednje velika in mala podjetja

Podjetniki pridobijo status poslovnega partnerja banke z odprtjem transakcijskega računa in z opravljanjem plačilnega prometa prek banke. Poleg transakcijskega računa, prek katerega banka opravlja gotovinska vplačila in izplačila denarnih sredstev imetnikov transakcijskega računa ter negotovinski plačilni promet, so za podjetnike zanimivi še mnogi drugi bančni instrumenti.

Depoziti

Če podjetnik razpolaga s prostimi denarnimi sredstvi, lahko ta veže na račun pri banki. S sklenitvijo depozitne pogodbe se banka in podjetnik (deponent) dogovorita o višini in dobi vezave sredstev ter o obrestni meri. Ločimo tolarske in devizne depozite ter depozite z valutno klavzulo. Glede na časovno dobo vezave depozita pa ločimo kratkoročnein dolgoročnedepozite.

Kratkoročno vezan depozit je vezan do enega leta, s fiksno določenim rokom zapadlosti ali z odpovednim rokom. Pri kratkoročnem depozitu s fiksno določenim rokom zapadlosti se deponent za čas vezave depozita odpoveduje pravici razpolaganja s sredstvi, ki jih je vložil v vezani depozit, in to pravico prenese na banko. Če podjetnik zaradi narave poslovanja ne ve, do kdaj lahko veže svoje presežke, lahko sredstva kratkoročno veže z odpovednim rokom. V tem primeru je depozit vezan za najmanj tri dni, z odpovednim rokom najmanj en dan.

Dolgoročni depozit je vezan za obdobje nad enim letom.

Višina obrestne mere je odvisna od časa vezave depozita. Realna obrestna mera za kratkoročne depozite je praviloma fiksna, za dolgoročne depozite pa je obrestna mera spremenljiva.

V času vezave depozita lahko banka podjetniku odobri premostitveni kredit za pokrivanje potreb po financiranju v tem obdobju. Krediti, na podlagi zastave vezanega depozita, so za banko netvegana naložba, za podjetnika pa so tovrstni krediti najcenejši.

Potrdila o vlogi

Poleg klasičnih vezanih depozitov lahko podjetniki svoje presežke denarnih sredstev naložijo v nakup potrdil o vlogi (certificirani depoziti). Potrdilo o vlogi je izdano kot kratkoročni imenski neserijski vrednostni papir, ki ga je možno prenesti na drugo osebo na osnovi indosamenta. Prenosljivost, ki omogoča tržnost in s tem likvidnost deponiranih sredstev, je tista lastnost tega instrumenta, ki ga loči od klasičnega vezanega depozita. Deponentom s spremenljivim obsegom prostih denarnih sredstev, ki praviloma vežejo sredstva na krajši rok in jih nato obnavljajo, omogoča zagotavljanje višjih obresti zaradi boljšega upravljanja s presežki sredstev.

Lombardna posojila

Na podlagi zastave vrednostnih papirjev, kot so potrdila o vlogi, delnice (predvsem podjetij, ki kotirajo na borzi), obveznic, blagajniških zapisov lahko banke podjetnikom odobrijo lombardno posojilo. Višina lombardnega kredita je 75-100% vrednosti zastavljenih vrednostnih papirjev in je odvisna od vrednosti zastavljenega vrednostnega papirja ter od pričakovanih gibanj cen vrednostnih papirjev na borzi (predvsem delnic).

MOŽNOSTI FINANCIRANJA POSLOVANJA

Kratkoročni krediti

Za nemoteno tekoče poslovanje banke podjetnikom nudijo naslednje vrste kreditov z ročnostjo do enega leta:

• tolarski krediti (za tekoče poslovanje, za pripravo izvoza, za izvoz itd.),
• devizni krediti (za plačilo blaga in storitev v tujini); obrestne mere se praviloma oblikujejo na osnovi EURIBOR (Euro Interbank Offered Rate),
• premostitveni kredit v obdobju vezanega depozita ali zastave vrednostnega papirja (lombardni kredit),
• dovoljena prekoračitev stanja na tolarskem delu transakcijskega računa (limit na transakcijskem računu).

Črpanje in vračilo kredita je možno v enkratnem znesku ali z revolving načinom črpanja in vračila, odvisno od vrste kredita.

Dolgoročno financiranje

Za naložbe v nov poslovni proces ali posodobitev, razširitev ter prestrukturiranje obstoječega poslovnega procesa, za izvajanje investicijskih del, za naložbe v infrastrukturo, za lizinške posle, za ekološke projekte banke ponujajo podjetnikom dolgoročne kredite na osnovi pozitivno ocenjenega investicijskega programa. Poleg kreditov za naložbe banke odobravajo tudi kredite za trajna obratna sredstva za pokrivanje primanjkljaja dolgoročnih virov sredstev.

Odkup terjatev

Podjetniki pred dospelostjo terjatve pogosto potrebujejo likvidna sredstva za plačilo svojih pogodbenih obveznosti. V teh primerih lahko banka terjatev, ki jo ima podjetnik do svojega dolžnika, predčasno odkupi po znižani (diskontirani) vrednosti. Diskont pomeni obresti od nominalne vrednosti terjatve za čas od prodaje terjatve do njene dospelosti. Višina diskonta je odvisna od dospelosti terjatve ter bonitete glavnega dolžnika.

Podjetniki lahko pred dospelostjo poleg blagovnih terjatve prodajo tudi menico. Ena glavnih prednosti menice je namreč, da jih lahko lastniki unovčijo pred njihovo dospelostjo. Govorimo o eskontu (diskontu) menice.


DRUGI POSLOVNI ODNOSI MED BANKO IN PODJETNIKOM

Garancije

Pri poslovanju vedno obstajajo tveganja izpolnitve prevzetih pogodbenih obveznosti. Zato vsako večjo in kompleksnejšo poslovno transakcijo spremljajo različne vrste bančnih garancij, s katerimi želijo stranke v poslu tveganja omejiti. Banka z izdajo garancije prevzema obvezo, da bo upravičencu po garanciji izplačala določen denarni znesek, če tretja oseba (prosilec izdaje garancije) ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti in če bodo izpolnjeni pogoji, ki so v garanciji navedeni. Garancija je najvišja oblika jamstva.

Banke izdajajo naslednje vrste garancij:

• storitvene garancije (za resnost ponudbe, za dobro in pravočasno izvedbo del, za odpravo napak, za vračilo avansa ),
• plačilne garancije (za vračilo najetih kreditov, za plačilo blaga in storitev, za plačilo carinskega dolga, za plačilo trošarinskega dolga).

Bančna garancija torej zmanjšuje tveganje za upravičenca posla v primeru neplačila v dogovorjenem roku. Upravičenec do garancije lahko svojo zahtevo za plačilo po garanciji uveljavlja pri banki garantu kadarkoli v okviru roka veljavnosti garancije brez obveze dokazovanja nastale škode. Tudi banka garant ni upravičena zahtevati kakršnihkoli dokazil o škodi, ki naj bi bila povzročena upravičencu, kot tudi sicer ne sme pogojevati svojega plačila z ugotavljanjem dejstev, ki se nanašajo na osnovni posel.

Akreditivno in inkasno poslovanje

Pri akreditivnem poslovanju se kupec in njegov tuji ali domači dobavitelj v osnovni pogodbi v okviru plačilnih pogojev dogovorita za način in instrument plačila. Za zavarovanje njunih tveganj se lahko dogovorita za dokumentarni akreditiv, ki je med plačilnimi instrumenti najvišja oblika zavarovanja, tako za kupca (uvoznika) kot tudi prodajalca (izvoznika).

Dokumentarni akreditiv sodi med instrumente plačila, kjer se banka, ki akreditiv odpre za svojega komitenta (akreditivna banka), obveže, da bo plačala prodajalčevi banki, če bodo izpolnjeni v akreditivu določeni pogoji. Akreditivna banka mora plačati v tujino na dogovorjeni dan tudi, če ji njen komitent ne zagotovi kritja za akreditiv.

Dokumentarni akreditiv zagotavlja prodajalcu, da bo od kupca neodvisna stranka izvršila plačilo v primeru, ko bo prodajalec pravočasno izvršil dobavo in izročil banki pravilne dokumente, ki so določeni v akreditivu. Kupec pa je dolžan plačati le tedaj, kadar se dobava oziroma storitev lahko dokaže s predložitvijo pravilnih dokumentov in so izpolnjeni vsi akreditivni pogoji.

Prodajalec se z dokumentarnim akreditivom zavaruje, da dobi po odpremi blaga plačan pogodbeni znesek, kupec pa je zavarovan tako, da plača znesek blaga takrat, ko prodajalec predloži pravilne dokumente, ki so bili v osnovi zahtevani med akreditivnimi pogoji.

Pri akreditivnem poslu v svoji osnovni obliki so udeležene štiri osebe:

- kupec kot nalogodajalec za odprtje akreditiva,
- akreditivna banka (banka, ki odpira akreditiv) v državi kupca,
- avizirna banka v državi prodajalca in
- akreditivni upravičenec (prodajalec).


Pri inkasnem poslovanju banka ne prevzame nobene obveznosti za izplačilo, ampak ima vlogo posrednika med prodajalcem (izvoznikom) in kupcem (uvoznikom). Po nalogu izvoznika predloži oziroma izroči uvozniku dokumente, ki dokazujejo dobavo blaga ali izvršitev storitve le na osnovi poprejšnjega plačila kupca. V praksi se razlikujeta naslednja dva načina inkasov: dokumenti proti plačilu in dokumenti proti akceptu menice. Ločimo pa uvozne (loro) inkase in izvozne (nostro) inkase.