BIA Separations

Podjetje BIA Separations je eno zelo redkih in verjetno najbolj znano biotehnološko podjetje pri nas. Leta 1998 ga je ustanovila skupina mladih raziskovalcev ob podpori skladov tveganega kapitala Horizonte. Podjetje razvija nove polimerne materiale za zelo zahtevno čiščenje biofarmacevtskih učinkovin ter opravlja zahtevne razvojne storitve za farmacevtska in biotehnološka podjetja.  BIA Separations zaposluje 30 strokovnjakov, med katerimi je pet doktorjev znanosti in pet mladih raziskovalcev. Lani so ustvarili 354 milijonov tolarjev prihodkov, od tega 40 odstotkov z izvozom. Prodajajo skoraj izključno znanje in to tisto najbolj cenjeno. Direktor dr. Aleš Štrancar pravi, da je vizija podjetja postati vodilni proizvajalec kromatografskih nosilcev za čiščenje biofarmacevtskih učinkovin v svetovnem merilu. Podjetje je razvilo novo generacijo kromatografskih nosilcev za čiščenje biofarmacevtskih učinkovin, ki omogoča tudi desetkratno povečanje produktivnosti čiščenja. Je edini ponudnik te tehnologije na svetu. »V zadnjih petih letih so podjetju v Ameriki podelili štiri patente, kar je več, kot je bilo tam v zadnjih petih letih podeljenih patentov vsem slovenskim univerzam in javnim raziskovalnim organizacijam skupaj,« trdi dr. Štrancar. Več patentov je bilo v Ameriki med slovenskimi podjetji podeljenih le Leku (20) in Keku Varicon (5).    Biotehnologija je znana kot dejavnost s hitro rastočim trgom in z ogromnim tržnim potencialom za prihodnost. Po drugi strani zahteva izredna vlaganja v znanje in v razvoj. »Razvoj nove tehnologije traja v povprečju seem do deset let, preden jo lahko damo na trg. To obdobje mora podjetje preživeti, kar je za vsako podjetje, še posebej majhno, velik izziv,« opisuje zahteve svoje dejavnosti dr. Štrancar. Toda ravno zaradi velikih stroškov razvoja se tehnološke rešitve, ko enkrat pridejo na trg, uporabljajo razmeroma dolgo in ves ta čas avtorju prinašajo finančne koristi. BIA Separations naj bi prvo povsem novo tehnologijo dala na trg čez dve leti. Trg zanjo je nato praktično zagotovljen za naslednjih petnajst let.  

Dr. Aleš Štrancar opozarja, da niti visokotehnološke dejavnosti niso več varne pred konkurenco iz držav s poceni delovno silo. Na Daljni vzhod se seli že tudi zahtevnejša proizvodnja, tako da se bo tam stopnja inovativnosti v naslednjih desetih letih močno povečala. »Vse jasneje je, da se je treba povezovati, in to najprej v domačem okolju, da bi bili lahko konkurenčni na tujih trgih. Edina rešitev za naša podjetja je povezovanje in usmerjanje znanja, ne samo tehnološkega, temveč tudi prodajnega, marketinškega in raziskovalnega,« trdi dr. Štrancar.