Biotehnologija - izziv za Evropo

O biotehnologiji se velikokrat govori v presežnikih. Biotehnologija je ena najhitreje rastočih dejavnosti, ponuja ogromne poslovne priložnosti, biotehnološka podjetja ustvarjajo izjemno visoko dodano vrednost in tako naprej. Pomen biotehnologije bo v prihodnosti samo še rasel. Tako kot je spremenila farmacevtsko industrijo (večja produktivnost, nižje cene zdravil ...), bo v prihodnosti po mnenju poznavalcev spremenila kemijsko in še katero drugo panogo.  

Zato je še kako pomembno vprašanje, koliko neka država ali celina »da« na biotehnologijo. Še leta 1990 je bila Evropa v biotehnoloških raziskavah in razvoju močnejša od ZDA, danes pa za njo močno zaostaja. Na mednarodni poletni šoli o monolitih (specializirana veja biotehnologije), ki jo konec maja v Portorožu organiziralo slovensko biotehnološko podjetje BIA Separations, smo slišali naslednji podatek: Amerika prispeva 70-odstotni delež v razvoju in raziskavah na področju biotehnologije, Evropa samo 25-odstotni, ves preostali svet pa le 5-odstotni delež. Dr. Fintan Walton, direktor podjetja, ki skrbi za razvoj novih podjetij v Oxfordskem tehnološkem parku, je postregel s podatki, da je v Evropi v biotehnologiji zaposlenih 94 tisoč ljudi, v Ameriki pa kar 170 tisoč. Če se torej sprašujemo, kje je Slovenija, moramo vedeti, da v biotehnologiji zaostaja vsa Evropa. Stanje je težavnejše, kot ga kažejo številke, saj se zelo hitro vzpenjajo nove svetovne sile, zlasti Indija. Za Evropo (in tudi za Slovenijo) je torej veliko vprašanje, kako obstati na tem hitro drvečem vlaku, ki prinaša ogromne poslovne priložnosti. 

Evropa je preveč toga