Bo navtični grozd splavil?

Sredi junija bo minilo natanko leto dni, odkar je bil na pobudo ladjedelnice Izola pripravljen sestanek za ustanovitev navtičnega (maritimnega) grozda. Pobuda je bila glede na razvitost slovenske navtične dejavnosti pričakovana. Poleg velikega Elana imamo v Sloveniji še vrsto manjših proizvajalcev plovil in sestavnih delov. Nekatera sodelujejo s svojimi storitvami in izdelki pri opremljanju velikih luksuznih jaht. Nenazadnje pa se v zadnjih letih podjetja iz skorajda vseh dejavnosti združujejo v grozde.  

Pobuda za ustanovitev navtičnega grozda je bila tako na mestu. Že na začetku se ji je pridružilo 27 podjetij in nekaterih ustanov. Pobudniki so v grozdu videli osnovo za širjenje sodelovanja, ki bi imelo za cilj povečanje konkurenčne sposobnosti sodelujočih podjetij. Konkretnih ciljev so zapisala kar 16 in jih lahko preberete v okvirju.

Ob letošnji Internautici smo sredi maja preverili, kako je s to pobudo. Ugotavljamo, da je kljub dobrim obetom pobuda obstala na začetni točki. Uresničil se je črni scenarij nekaterih, namreč da ne more biti organizator grozda njegov najšibkejši člen. V tem primeru je šlo seveda za Ladjedelnico Izola, ki je tem zabredla v velike težave. Navtični grozd tako zdaj miruje.   

Podjetniki bi sodelovali 

Podjetniki iz dejavnosti so še vedno prepričani, da navtični grozd potrebujejo. »Navtični grozd zagotovo potrebujemo. Če se ne bomo povezali proizvajalci navtične opreme, kdo se bo? V Sloveniji imamo ogromno možnosti in lahko delamo velike posle, če se bomo le znali organizirati,« je prepričan graditelj nadstandardnih plovil, Jože Drofenik. Po njegovem mnenju bi se povezani morali usmeriti predvsem na izdelovanje luksuznih jaht, pri katerih je dodana vrednost trikrat višja kakor pri običajnih plovilih.  

Drofeniku je žal, da se je prvi poskus ustanovitve navtičnega grozda ponesrečil. Po njegovi oceni bi grozd danes zanesljivo deloval, če se ne bi zalomilo Ladjedelnici Izola.

Podobno mnenje o potrebi za ustanovitev grozda imajo tudi manjši dobavitelji proizvajalcem plovil. Jože Pavlinjek, direktor podjetja Inoks, si je od grozda obetal pridobitev zahtevnejših in bolj donosnih poslov. Inoks dobavlja ograje, sidra in bazenske lestve ladjedelnicam na Hrvaške in v Italiji. »Pričakovali smo širitev sodelovanja na višjo raven, tako da bi sodelovali tudi s svojimi projektantskimi storitvami, ki prinašajo višjo dodano vrednost,« pravi Pavlinjek. H grozdu bi še vedno pristopili, saj so razvojno usmerjeno podjetje in v navtični dejavnosti vidijo veliko priložnosti.  

Ker grozdenje v Sloveniji nima dolge tradicije, se povsem razumljivo pojavljajo tudi pomisleki in strahovi. Zvonimir Bezić, solastnik podjetja Victory sails, ki izdeluje jadra, se sprašuje, ali so proizvajalci sploh zreli za takšno obliko povezovanja. »Ideja je sicer v redu, vendar bi jo morali še razdelati. Navtični trg namreč ni en sam, ampak jih je več in so zelo različni. Samo proizvajalci jader imamo najmanj tri tržne segmente in vsak segment zahteva drugačen način trženja. V navtični industriji pa je trgov še veliko več,« trdi Bezić. Primorski podjetnik trenutno ne vidi možnosti, da bi proizvajalce, ki delujejo v številnih tržnih nišah, združili v en grozd. Ne predstavlja si tudi, kako bi grozd deloval, če se partnerji ne bi povezali kapitalsko. Ker bi v njem sodelovali tekmeci, bi se po njegovem mnenju posebej mali člani čutili ogrožene. Zvonimir Bezić zato predlaga drugačno rešitev. »Morda bi bilo za začetek najbolje ustanoviti združenje proizvajalcev navtične opreme. Taka združenja drugod poznajo; zelo močno je na primer na Nizozemskem. Združenje podjetjem pomaga s skupno promocijo. Pred leti so ga naredili tudi Hrvati in nekateri člani imajo od tega dobre koristi.« Bezić ob tem opozarja, da združenja ne more nihče organizirati z vrha navzdol. Nekaj takega so sprva poskušali na Hrvaškem, vendar združenje ni zaživelo, dokler ga niso organizirala sama podjetja.

Dobri proizvajalci že imajo svoje grozde 

Tu pa se stvar zatakne. Večina sogovornikov podpira povezovanje, vendar zaradi preobilice dela računajo, da bo izvedbo prevzel nekdo drug. Kar nekaj nam jih je zatrdilo, da bi pristopili h grozdu, če bi ta že deloval in bi članom ponujal otipljive prednosti. Sami pa za organizacijske aktivnosti nimajo časa.

Obstajajo pa seveda tudi podjetniki, ki navtičnega grozda ne pogrešajo. Najbolj uspešni proizvajalci plovil že leta sodelujejo z izbranimi kooperanti in skupaj snujejo nove projekte. »Mi imamo že dolgo svoj grozd, ki je uporaben in deluje. Sodelujemo s približno 15 manjšimi podjetji iz vse Slovenije,« pravita brata Jakopin iz Seawaya. O lanski pobudi za ustanovitev navtičnega groza pa nimata dobrega mnenja. »Pobuda Ladjedelnice Izola je bila videti politična, zato se ji nismo priključili. Zdelo se nama je, da želi nekdo razdeliti državni denar, to pa naju ne zanima.« Po njunem prepričanju je prednost manjšega grozda, kakršen je Seawayev, predvsem v dobrem poznavanju članov in medsebojnem zaupanju. »V navtiki je veliko neresnih ljudi, zato moraš biti zelo pazljiv, s kom sodeluješ,« pravi Jernej Jakopin.