Bodo pomoč podjetnikom izkoristili tujci?

Avtor: Nives Pahor | Objava: 09.11.2004

Slovenski podjetniški sklad in IEF sta razpisala 1,3 milijarde tolarjev poroštev za dolgoročne investicijske kredite za mala in srednje velika podjetja. Prijav slovenskih podjetij je bilo doslej malo, raste pa zanimanje bolj obveščenih tujcev.



Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva, ki se je v skladu z novim Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo preimenoval v Slovenski podjetniški sklad, je v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF) razpisal za letos 1,3 milijarde tolarjev poroštev za dolgoročne investicijske kredite za mala in srednje velika podjetja. Zdi se, da bodo strategijo nadaljevali tudi v letu 2005, saj načrtujejo razpis iste vsote...

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Če načrtujete naložbo in vas taka pomoč zanima, se morate pri eni od desetih bank, ki sodelujejo s Skladom, ob najemu dolgoročnega investicijskega kredita sočasno prijaviti na razpis Sklada za pridobitev poroštva. Pazite le, da se boste prijavili pred začetkom naložbe. Rok za prijavo za letošnja sredstva je do 30. novembra. S poroštvi Slovenskega podjetniškega sklada boste lahko preprosteje in ceneje uredili zavarovanje dolgoročnega kredita pri banki, hkrati pa boste deležni ugodnejših pogojev odobritve kredita, nižje obrestne mere, možnosti zamika pri plačilu glavnice in nižjih notarskih stroškov. Poleg tega boste od Sklada dobili premijo v obliki nepovratnih sredstev v višini 5,83 odstotka odobrenega poroštva.   

Pomoč EU malim in srednjim podjetjem 

Evropska unija je do zdaj razvila številne oblike finančne pomoči, namenjene malim in srednje velikim podjetjem (MSP). Med njimi so tudi finančna sredstva, ki jih evropske finančne ustanove, kot so Evropska investicijska banka (EIB), Evropski investicijski sklad (EIF) in Evropska banka za obnovo in razvoj, posredujejo v različnih pobudah nacionalnim finančnim ustanovam.  

V Sloveniji je najustreznejši partner evropskih institucij Slovenski podjetniški sklad, ki je lani začel sodelovanje z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Na prvi stopnji sodelovanja so izbrali sodelovanje po poroštvenih shemah.  

Poroštva so namenjena vsem malim in srednje velikim podjetjem z do stotimi zaposlenimi, ki se odločajo za dolgoročno naložbo in nimajo dovolj dodatnega premoženja za zavarovanje kredita in so torej za banke preveč tvegani, da bi jim odobrile kredit. Sicer pa je EIF dejaven tudi na področju tveganega kapitala.    

Sklad je z EIF-om podpisal pogodbo za obdobje 2004-2005, v katerem morajo izkoristiti deset milijonov evrov.

Pogoji za odobritev poroštva  

Pogoj za odobritev poroštva je naložba podjetja, pri čemer so upravičeni vsi materialni in nematerialni stroški, ki so del nove naložbe podjetja - vse, kar je povezano z zemljiščem, zgradbo, obnovo, nabavo strojne ali računalniške opreme, računalniških programov ali znanja, oziroma vsaka naložba v razvoj podjetja, ki bo podjetju omogočila širitev na nove trge ali povečala konkurenčnost in število zaposlenih.  

Podjetniki se prijavijo k Skladu v sodelovanju z bankami, saj jim morajo te prej izdati sklep o odobritvi kredita. Sklad pregleda vlogo, in če ta ustreza pogojem, odobri poroštvo in izda poroštveno izjavo banki. Na podlagi pridobljenega poroštva banka uresniči kredit. Največja naložba je omejena na 90 milijonov tolarjev, in pomembno je vedeti, da mora podjetnik zagotoviti 25 odstotkov lastnih sredstev.  

Od dneva prejema vloge ima Sklad uradno 45 dni časa za odobritev, povprečen čas odobritve pa je okoli 20 dni. Ob prekinitvi kreditnega razmerja med podjetjem in banko Sklad plača poroštvo ob prvem pozivu banke.    

Banke še premalo dejavne 

Težave se pojavljajo, ker je poroštvena shema novost v letu 2004, za uvajanje novosti pa je očitno potreben čas. Banke je namreč še ne jemljejo kot del dodatne ponudbe, saj ga javno ne predstavljajo strankam. “Zato mora podjetnik, ko najame dolgoročni investicijski kredit pri eni od desetih sodelujočih bank, zaprositi za možnost kandidiranja za pridobitev poroštva Sklada in poslati vlogo tudi Skladu. Dokumentacija je enaka kot pri banki razen dodatnega prijavnega lista,” opozarja pomočnica direktorja Sklada Maja Tomanič Vidovič, ki pravi, da se pri nas banke očitno še niso prisiljene bojevati za stranke in tako vzamejo tiste, ki imajo dovolj premoženja, drugi pa ostanejo praznih rok.  

V tujini si banke zelo prizadevajo za izkoriščanje poroštev podobnih razvojno-finančnih skladov, saj iščejo potencialne stranke tudi med mikropodjetji in začetniki. Ko banka v tujini pridobi podjetnika, ki se odloči za naložbo, si prizadeva, da bi ga obdržala, in če ta nima dovolj zavarovanja, takoj ponudi uporabo poroštva kake razvoje ustanove. Pri nas pa očitno še ni tako. Evropskemu investicijskemu skladu se zdi nenavadno, da se je v projekt vključilo toliko bank, prijav pa je tako malo. Od 23. julija, ko je Sklad razpisal poroštveno shemo, do 11. oktobra se je za pridobitev poroštev prijavilo 33 podjetij. Sklad je odobril deset poroštev, šest pa jih še preučujejo. Skoraj polovica vlog je bila nepopolnih, zato so podjetnikom sporočili, naj jih dopolnijo v osmih dneh.  

Najpogostejše napake pri prijavah nastanejo, ker podjetja:

- hočejo denar za naložbe, ki so jih začela pred poslano vlogo Skladu (Sklad mora upoštevati pravila državnih pomoči, ki veljajo za vse države članice EU-ja, pri tem pa je predvsem pomembno načelo nujnosti, kar pomeni, da podjetje brez državne pomoči ne more uresničiti naložbe);
- niso ustrezna ciljna skupina (na primer preveč zaposlenih);
- prijavijo neupravičen strošek.

Pogosta težava je tudi višina naložbe, saj morajo podjetja 25 odstotkov sredstev zagotoviti sama. 

Maja Tomanič Vidovič pravi, da je težava morda ta, da se mala in mikro podjetja teže odločajo za zahtevne razvojne naložbe, pogosteje povprašujejo po kratkoročnih likvidnih sredstvih, hkrati pa so podjetja v letu 2004 imela veliko pričakovanj glede pridobitve nepovrnljivih sredstev iz različnih skladov EU-ja. Pokazalo se je, da pridobitev teh sredstev ni preprosta.  Poroštveno shemo bodo nadaljevali, ker so to temeljne smernice podpore finančnih instrumentov evropske komisije.  

Za denar se zanimajo tuja podjetja 

Zuanimivo je, da se za ta denar zanimajo tudi tuja podjetja. Zgled je angleško podjetje, ki prihaja v Slovenijo in je vzpostavilo stik s Skladom prek svojega veleposlaništva. To je Skladu sporočilo, da se v imenu podjetja zanima za možnost državnih pomoči za naložbe v Sloveniji. Tudi drugi tuji podjetniki so se že obrnili na njih pri iskanju možnosti za izkoriščanje državnih pomoči. Ker so veliko bolj obveščeni o prednostih, že med raziskovanjem trga razmišljajo o vseh možnih finančnih virih. Za ta sredstva se namreč lahko prijavljajo tudi tuja podjetja, le podjetje morajo imeti registrirano v Sloveniji, lastništvo pa ni pomembno. “Torej, če ne bomo mi izkoristili denarja, ga bodo tujci,” pravi Maja Tomanič Vidovič.

Evropski investicijski sklad (EIF)

Evropski investicijski sklad je nastal leta 1994 kot skupna naložba treh vlagateljev: Evropske investicijske banke (60 %), Evropske komisije (30 %) in 28 evropskih bank ter finančnih ustanov (10 %). Sklad je specializirana ustanova EIB-ja, ki je odgovorna za portfeljska jamstva in naložbeni kapital.


Natančnejše informacije dobite na www.jsmg-sklad.si/Uvodna.html

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"