Bojim se vprašanj!

Ničkolikokrat me je bilo pri nastopih strah, ne, če me bodo kaj vprašali, pač pa, da nimam dovolj snovi za sebi določen čas. In vprašanja so v takih primerih vedno zelo dobrodošla.  

Nedavno sem imel triurno delavnico, kjer nisem bil prepričan, da imam dovolj snovi. A glej ga, zlomka – komaj sem začel, že so se vsula vprašanja. Minilo je natanko pol ure, ko sem končno lahko začel s svojim predavanjem. Seveda pa morate v takih primerih obdržati nadzor nad časom in vsebino vprašanj – da se nastop ne raztegne preko časovnih okvirov in da ne »odjadrate« predaleč izven tematike nastopa.  

Naj vsi vedo, kakšno je vprašanje – tudi vi! 

Ko dobite vprašanje, ga ponovite! S tem najprej pomagate sebi, saj »kupite« čas za razmislek o odgovoru. S ponovitvijo vprašanja pa daste najprej priznanje vpraševalcu (lahko seveda zares izrečete tudi »Hvala«), obenem pa potrdite, da ste razumeli vprašanje. In, kar je izjemno pomembno, vsem ostalim v občinstvu sporočite, kakšno je vprašanje. Namreč, ni hujšega kot biti v občinstvu in – slišati le odgovor.  

Nemalokrat se namreč zgodi, da ni mikrofona, torej vprašanja ne slišite, morda vpraševalec govori pretiho, morda je obrnjen stran od vas, sedi nekje v prvi vrsti, vi pa povsem zadaj. Če kaj – kot nastopajoči MORATE vedno ponoviti vprašanje. Celo tedaj, ko ga vsi slišijo, morda le v skrajšani obliki, morda vprašanje kar vpletete v odgovor. Posebej, če je vprašanje malo daljše, je prav, da ga samo povzamete – saj ga je na pamet tako in tako težko ponoviti.