Bolj konjiček kot posel

Jure Krajnik sodi med tiste srečneže, ki jim je uspelo združiti posel in konjiček. Osemnajst let je nastopal z ansambli, igrali so v hotelih, štiri ure na dan in šest dni na teden. Poleti na morju, pozimi na Bledu. Potem je nastopanje zamenjal za delo na radiu, in ko se je službe naveličal, je v Škofji Loki odprl glasbeni studio. Zdaj je že osem let samostojni podjetnik.  

V studiu Jureta Krajnika sta med bolj znanimi glasbeniki snemala Tinkara Kovač in Jože Burnik. Trenutno dela z 20 izvajalci. Približno polovica jih pri njem pesmi samo posname, za polovico prevzame celoten projekt: napiše skladbe in besedila, igra na instrumente, snema, aranžira. Čas brez dela v studiu izkoristi za pisanje pesmi »na zalogo«. Sedi sam v studiu in brenka na kitaro. Eno uro, dve, tri, deset. Ko začne pesem nastajati, neha gledati na uro.  

Za Krajnika bi bil posel sanjski, če se ne bi bilo treba bojevati za zaslužek. »Uživam v glasbi, a nisem trgovec,« pravi o sebi. Glasbe se nikdar ne naveliča, podjetništva pa. 

V glasbi se vrti veliko denarja, vendar zaslužek ni zanesljiv.

»Mesec, dva delaš dan in noč, potem pa en mesec gledaš v zrak in nimaš dela,« pravi o svojem poslu Krajnik. Največ dela ima pred glasbenimi festivali, ko vsi snemajo pesmi. V vmesnem obdobju je dela precej manj. Glasbeniki čedalje bolj neradi snemajo albume, ker se zaradi piratskih posnetkov na internetu slabo prodajajo. Poletje je na sploh za studie mrtva sezona, mnogi avgusta zaprejo vrata.

Manjši studii lahko izpad dohodka nadomestijo s snemanjem radijskih oglasov. Jure Krajnik z njimi ustvari do 30 odstotkov prihodkov. Včasih je bilo dela še več, zdaj pa so vse večja konkurenca radijske postaje, ki oglase brezplačno posnamejo za naročnike, ki pri njih oglašujejo.    

Več konkurence in manj dela 

Glasbeni studii so v težavnem obdobju. Na eni strani uveljavljeni glasbeniki čedalje manj snemajo, na drugi snemalne storitve ponuja čedalje več ljudi. Krajnika moti, da skoraj vsak, ki ima računalnik, pravi, da ima studio. Računalnik je v resnici samo dober pripomoček za delo in še daleč od pravega studia. Res dober studio stane vsaj milijon dolarjev in takšnih je pri nas manj kot deset. Se naložba vanj sploh povrne? »Če imaš delo, bi se naložba morala povrniti v petih letih. Problem je, da zasedenosti ne moreš predvideti. Pri nas ni v navadi, da bi ansambli zakupili studio za več mesecev skupaj, kot to počno v tujini. Tega si ne morejo privoščiti, ker stroške krijejo sami. V tujini studijske storitve plačajo založbe.«

Lastniki studiev se znajdejo po svoje. Jure Krajnik išče priložnosti pri televizijskih avdicijah. Mladi hočejo postati pevci, snemajo pesmi in se prijavljajo na avdicije. Ker nimajo znanja, jih vzame pod svoje okrilje, po potrebi je njihov prvi mentor in menedžer. »Če čez nekaj časa vidim, da človek nima posluha, mu rečem, naj raje odneha. Sem pač dober tehnik in slab podjetnik.« Kaj potrebuješ za uspeh v glasbi? Talent, delo, poznanstva? Krajnik je prepričan, da moraš biti dober trgovec in podjeten. »Mladim skupinam povem, da je ansambel podjetje. Igranje v ansamblu zahteva velik denarni vložek, veliko je treba delati in znati moraš prodajati. Poglejte Atomik Harmonik. To je bil do podrobnosti premišljen projekt, kako uspeti na tujem trgu. Nič se ni zgodilo po naključju.«  

Podjetnost. To je recept za uspeh. Jure Krajnik vedno znova poudarja, da bi tudi sam moral biti podjetnejši. Moral bi aktivneje iskati stranke, moral bi »viseti« v bifejih, kjer se shajajo radijski uredniki in glasbeniki. »Če pa hočeš delati v studiu, nimaš časa za iskanje strank. Eno pesem lahko delam tudi tri ali štiri dni.«    

Studio je jama brez dna 

Podjetniki, kot je Jure Krajnik, s studiem težko obogatijo. Zanj je dobiček skoraj nepomemben v primerjavi z užitkom pri delu. Pravzaprav denar potrebuje samo zato, da kupuje novo in novo opremo, tudi tako, ki je ne bi potreboval. Vidi nov izdelek, in ko mu ostane nekaj denarja, ga kupi. In to se ves čas ponavlja. Pravi, da je studio jama brez dna. Razvoj studijske opreme je tako hiter, da bi lahko opremo zamenjal vsako leto.  

Jure Krajnik meni, da bo delal v svojem studiu do upokojitve, če mu bo le sluh to dopuščal. Drugih podjetniških ambicij nima. Pravi, da drugega niti ne bi znal delati. »Morda bi se naučil prodajati avtomobile, a užival pri tem zanesljivo ne bi,« trdi.  

Kaj nas uči Jure Krajnik 

Tudi če pri svojem delu resnično uživate, morate biti podjetni. Za dolgoročni uspeh boste morali pokazati podjetniške spretnosti.