Bomo predvsem nepremičninska Slovenija?

Avtor: Jože Vilfan | Objava: 10.10.2006

Evidentirani nacionalni projekti, kot so za zdaj zamišljeni niso celovita pot v prihodnost. Manjka celostni prijem.



Objavljamo sklepni del prispevka o nacionalnih projektih. Celotni prispevek z več tabelami je v reviji objavljen pod naslovom Bomo predvsem nepremičninska Slovenija?

Vidimo, da se pri vsakem področju postavljata dve vprašanji:  

1. Ali smo si za to področje sploh določili osrednji cilj? Kaj sploh hočemo doseči na tem področju? 
 
2. S kakšnimi orodji oziroma projekti bi se »na vsej črti« najhitreje približali želenemu cilju. Poraja se dvom glede vprašanja, ali so evidentirani projekti najboljši glede na (premalo natančno opredeljene) cilje na posameznih področjih. 
 
In končno:  
3. Kakšno je razmerje med vsemi področji? Kaj želimo doseči s tem razmerjem? 

Dobimo vtis, da je vlada ves čas pod psihološkim pritiskom, da bi čim prej ustvarila čudežne spremembe ali vsaj dala čudežne obljube. V vsakem primeru ima vlada težave s tako imenovanim »celostnim (holističnim) mišljenjem«, ki temelji na tem, da je treba neko težavo v popolnosti razumeti, pri tem odkriti vse vzročne povezave (očitne in očem povsem skrite) in šele potem začeti spreminjati dele sistema. Živimo v obdobju, ko se takšno (torej celostno, holistično) mišljenje zelo poudarja.  

Naj sklenem z ugotovitvijo, da je velik napredek, da smo se začeli intenzivno pogovarjati o prihodnosti. Ta pogovor je sprožil veliko energije, saj ljudje snujejo najrazličnejše projekte. V večini naštetih projektov prav gotovo obstajajo dobre zamisli, toda največji napredek bomo v Sloveniji dosegli samo tako, da bomo začeli celostno razmišljati, kako visoke ambicije imamo, potem pa bi morali za posamezne družbene in gospodarske sektorje določiti, kaj želimo z njimi doseči, še posebej v smislu kakovostnih sprememb. Najprej bi torej morali postaviti cilje in potem iz teh ciljev izpeljati projekte. Dokončno bi morali sprejeti tiste projekte, ki strežejo tem ciljem, dodatno pa koncipirati še nove projekte, da bi se celovito usmerili k ciljem.  
 
Zato lahko resolucijo o nacionalnih projektih pojmujemo samo kot prvo evidenco zamisli, nikakor pa ne kot »gravitacijski center Strategije razvoja Slovenije 2006-2013«, kot trdi zaključek resolucije. Nikakor ne moremo sprejeti, da so to najpomembnejši projekti, ki bodo uresničili velike spremembe v družbi (čeprav od srca podpiramo številne zamisli o poslovnih območjih). Res bi bilo škoda, če si ne bi vzeli časa, ki ga potrebujemo za celovit pregled vseh načrtov. Drugače se nam lahko zgodi, da bo naš ves domet samo to, da se bomo vsi začeli grebsti za čim več denarja.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *