Borza ti da občutek za tveganje

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.09.2003

Kdaj na borzi trgovati sam in kdaj s pomočjo strokovnjakov? Svetuje vam prokurist Ilirike Matej Tomažin.



Eno od prvih vprašanj, s katerimi se sreča neizkušeni vlagatelj v vrednostne papirje, je: Ali naj trguje na borzi sam ali pa naj svoj denar raje zaupa v upravljanje usposobljenim strokovnjakom. Za nasvet smo zaprosili Mateja Tomažina, prokurista v Iliriki, družbi za upravljanje. 

Kdaj trgujte sami?
 
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

 
»Na borzi vrednostnih papirjev je smiselno trgovati sam, kadar imaš na voljo dovolj časa za spremljanje borznih nihanj in za prebiranje novic; s trgovanjem se moraš ukvarjati 'napol' redno. Je pa res, da tudi če podjetnik nima dovolj časa, lahko to nadomesti z odprtim dostopom do informacij. Kadar na primer posluje z določenim podjetjem, razume njegovo zgodbo in verjame v razvoj, lahko to informacijo uporabi za nakup delnic tega podjetja. Borza je namreč stičišče kupcev in prodajalcev, ki imajo različne informacije. Če podjetnik zna sam zbirati informacije, izračunati pošteno vrednost posameznega podjetja, brati računovodske izkaze in morda sam narediti analizo podjetja, ima večjo možnost, da bo sam trgoval s papirji.«  

Ali je aktivno, vsakodnevno spremljanje borznega dogajanja potrebno tudi, kadar vlagamo v papirje dolgoročno? »V tem primeru ni treba vsak dan spremljati vseh borznih informacij, mora pa vlagatelj vsekakor opazovati, kaj se dogaja s podjetji, katerih delničar je. Dolgoročno obdobje lahko prinese zelo velike spremembe. Vemo, da je bila Mura zelo dobro podjetje, danes pa ni več. Status dobrih podjetij se z leti le spreminja. Če ne spremljaš dogajanja, imaš manj možnosti, da se na spremembe odzoveš. Pasivna strategija je smiselna samo, če imaš toliko sreče, da kupiš dobre papirje.« 

In če za borzo nimate časa? 

Matej Tomažin trdi, da je za podjetnika, ki nimajo časa za spremljanje borznega dogajanja ali pa se jim sploh ne da ukvarjati s tem, bolj smiselno, da se odločijo za vlaganje v vzajemne sklade in za upravljanje s premoženjem.. Pri tujih papirjih, kjer je razkorak informacij še toliko večji, je to še toliko bolj priporočljivo. Osnovna naloga podjetnika je kljub zanimivim priložnostim ukvarjanje z lastnim podjetjem, ne pa z vlaganjem na borzi in tekočim zbiranjem borznih informacij.  

Borznemu trgovanju se vam ni treba odpovedati 

Po Tomažinovih izkušnjah so podjetniki na splošno pogumnejši od povprečnega vlagatelja na borzi, zato več vlagajo v delnice in se bolj izpostavljajo tveganju. Delež tistih, ki dejavno trgujejo na borznem trgu, se iz leta v leto povečuje. Nekateri imajo celo dostop do elektronskega posredovanja in sami prek interneta in borznega posrednika trgujejo s papirji. Številčno je takih podjetnikov malo, po obsegu trgovanja pa delež ni zanemarljiv.  

Ali bi se torej moral pasivnejši vlagatelj povsem odpovedati neposrednemu vlaganju v vrednostne papirje? Nikakor, meni Matej Tomažin. »Po mojem prepričanju je smiselno, da gre podjetnik sam na borzo že zato, da dobi občutek za razmerja med donosnostjo in tveganjem, kar mu lahko pomaga pri drugih poslovnih odločitvah. Zelo priporočljiva strategija je, da začetnik kupi dve, tri vrste delnic sam, preostanek sredstev pa vloži v vzajemni sklad ali jih zaupa v upravljanje borzni družbi. Borza ne pozna omejitev glede zneskov, vlagatelj lahko kupi samo eno delnico in se začne učiti že z eno delnico.«


Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *