»Close out netting« kot sredstvo za zmanjševanje kreditnega tveganja

Vse podjetnike, zlasti pa tiste, katerih poslovanje temelji na dolgotrajnejših poslovnih odnosih, seznanjamo s sistemom »close out netting« oz. pogodbeno dogovorjenega pobota zaradi predčasnega prenehanja. Ta oblika je predvsem uporabna v primeru neizpolnitve obveznosti ob zapadlosti dolga dolgoročnega partnerja - dolžnika. 

Ko dva gospodarska subjekta vzpostavita dolgotrajni medsebojni poslovni odnos, je posledično najverjetnejše razmerje tako, da je pri določenem poslu en gospodarski subjekt upnik, pri drugem pa taisti subjekt dolžnik. Če je zoper enega od teh dveh subjektov začet stečajni postopek, bo to pomenilo, da bo lahko upnik (oz. natančneje stečajni upravitelj), zoper katerega je bil začet stečajni postopek, od solventne stranke zahteval izpolnitev pogodbe, v kateri nastopa kot upnik, na drugi strani pa bo solventna stranka imela le zahtevek proti stečajni masi, ki ji bo, skladno s pravili stečajnega prava, poplačan le delno.  

Tako je kreditno tveganje tj. tveganje izgube, ki nastane v primeru neizpolnitve obveznosti ob zapadlosti, dokaj visoko. 

 

V mednarodni praksi se je kot rešitev navedenega problema pojavil t.i. »close-out netting« oz. pogodbeno dogovorjeni pobot zaradi predčasnega prenehanja. V tem primeru subjekta poslovnega razmerja najprej skleneta krovno pogodbo, s katero uredita temeljne elemente medsebojnega razmerja. Za vsak konkretni posel pa sklepata posamične pogodbe.  

 

Bistvo »close-out nettinga« je v tem, da stranki v krovno pogodbo vneseta določilo, da se v primeru, ko je zoper eno od strank poslovnega razmerja začet stečajni postopek, vse nedospele terjatve med strankama, ki izhajajo iz posamičnih pogodb, štejejo za dospele, vse nedenarne terjatve se spremenijo v denarne (npr. če se terjatev glasi na izročitev blaga), nato pa se opravi pobotanje. Tako se ugotovi neto znesek, ki ga ena stranka dolguje drugi stranki. 

Teorija, prav tako pa tudi praksa v Sloveniji šteje, da so takšna določila skladna s slovenskim stečajnim pravom, saj v Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL) pobot v primeru stečaja ene od strank ni prepovedan, prav tako pa je veljavna odpoved pogodb v primeru stečaja ene od strank.  

Izvrševanje določila o pogodbeno dogovorjenem pobotu zaradi predčasnega prenehanja tako ne pomeni preferiranja določenega upnika stečajnega dolžnika, ki bi bilo izpodbojno na podlagi 125. člena ZPPSL. 

Predstavili smo le primer t.i. »insolvency set-off«-a, stranki pa bi kot razlog za izvršitev pogodbeno dogovorjenega pobotanja zaradi predčasnega prenehanja določili tudi spremembo oz. poslabšanje kreditne ocene ene od strank in podobno. 

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (UL RS 67/93, 74/94, 8/96, 25/97, 39/97, 1/99, 52/99, 101/2001, 42/2002, 58/2003)