Dan s Sebastijanom Kelgarjem

V prejšnjih številkah smo preživljali dneve z znanimi podjetniki, tudi Podjetniki leta, ki vodijo podjetja z več deset zaposlenimi. Tokrat smo takoj po novoletnih praznikih obiskali mikro podjetje Kelt iz Celja s štirimi zaposlenimi. Pred osmimi leti ga je kot študent ustanovil Sebastijan Kelgar in pozneje v partnerstvo povabil Roka Krulca. Zanimalo nas je, v čem se razlikuje vsakodnevno vodenje tako majhnega podjetja od vodenja večjega podjetja. Kot boste videli, se lahko tudi od »mikro podjetnikov« marsikaj naučimo.

Rana ura, zlata ura

Sebastijan Kelgar trdi, da ne pozna tipičnega delovnega dne. »Vsak dan je drugačen, ni rutine, ves čas poskušam biti v gibanju in v stiku z okoljem. Tipalke imam nenehno na preži, tega pa ne moreš delati iz pisarne. Moraš iti med ljudi in se čim več pogovarjati«. Tako je praktično edina stalnica v njegovem urniku zgodnji prihod v službo. Največkrat začenja z delom med šesto in sedmo uro zjutraj. Nadaljnji urnik se razlikuje od dneva do dneva. Če mu obveznosti dopuščajo, gre ob 16. uri na kosilo z zaročenko, in se potem vrne v podjetje, kjer ostane do večera. Vikendi so morda manj napeti, a še vedno prepogosto delovni.

Četrtega januarja se je po prihodu v službo najprej zakopal med elektronsko pošto. Za manj zahtevna pisarniška dela se mu zdi najprimernejši čas, preden pridejo na svoja mesta sodelavci in se uradno začne delovni dan. To pomeni, da praviloma vsa rutinska dela opravi do devete ure. Večino časa porabi za pregledovanje elektronske pošte. Dve, tri ure za pošto se morda sliši preveč, a resna obravnava povprečno 50 sporočil dnevno pač zahteva toliko časa. Sicer pa takšen začetek delovnega dne ni značilnost samo internetnih podjetnikov. Če se še spomnite reportaže iz decembrske številke, na enak način začenja Drago Lemut.

Za Sebastijana Kelgarja bi nasploh težko rekli, da je tipičen predstavnik internetnih podjetnikov. Na seznamu njegovih zadolžitev najdemo naloge, ki se jih otepa vsak še tako tradicionalen podjetnik in verjetno celo vsak krajevni čevljar. Ob osmi uri, na primer, pusti pošto in se odpravil na Agencijo za plačilni promet. Dokaj nenavadno za direktorja, običajno to delajo najbolj zelene tajnice, kaj tajnice, študentke. »To je moja standardna pot, če sem le v Celju. Zjutraj ni gneče in zelo hitro opravim na agenciji. Tam dvignem izpiske z žiro računa. Plačujemo sicer prek interneta, izpiske pa dvigujem osebno.«

Napad na neplačnike

Čez pol ure je spet v podjetju (jasno, z izpiski), sedi za računalnikom in pregleduje seznam prispelih plačil in odprtih postavk. Podjetje Kelt med drugim ponuja strankam gostovanje na njihovem spletnem strežniku, zato štejejo število strank v tisočih. To pa pomeni prav toliko plačil (vsaj moralo bi jih biti), Kelgar jim pravi mikro plačila, ker gre dejansko za nizke zneske. Vseeno, s plačili hoče biti na tekočem, od tega ne odstopa. Po pol ure brskanja po računalniku si iz množice neplačnikov na papir izpiše 14 najbolj kroničnih, sede za telefon in jih začne klicati. Še ena posebnost celjskega podjetnika. Zakaj se direktor ukvarja s tistimi neplačniki, ki dolgujejo po nekaj tisoč tolarjev? »Zato, ker sklepam posle z njimi in hočem slišati neposredno od njih, zakaj ne plačajo računa. Poleg tega imam v glavi različne kompenzacije in poiščem rešitev veliko hitreje, kot če bi se s tem ukvarjal sodelavec. Ne nazadnje je tudi psihološko drugače, če se kupec pogovarja za mano in ne s tajnico, saj je pogodbo podpisal z mano,« razloži Sebastijan Kelgar. Čas po novoletnih praznikih očitno ni najprimernejši za izterjavo plačil. Vsi neplačniki so na dopustu ali na sestanku v Ljubljani. Razen tistih, seveda, ki telefona sploh ne dvignejo. In teh je presenetljivo veliko. Kelgar odkrije svojo skrivnost: »Dolžniki po nekaj mojih klicih ne dvigujejo več telefona, ker si zapomnijo številko. Takrat je treba začeti klicati z drugega telefona oziroma z druge številke.« In glej ga zlomka, ta metoda res deluje; dogovori se za dobrih 300 tisoč tolarjev plačil.

Tistim, ki niti po večkratnem klicanju ne poravnajo obveznosti, Kelgar ne prizanaša. Zoper njih poda kazensko ovadbo in kdor še vedno ne plača, ga da v izvršbo. Računa pa, da bo takšnih primerov vedno manj. V Keltu bodo aprila predstavili računalniški program Franc, ki bo podjetja »reševal« neresnih plačnikov. »Smo ga že preizkusili in pokazal je 90-odstotno uspešnost,« zagotavlja Kelgar. Kakorkoli že, poanta je naslednja: na tisoče podjetnikov se pritožuje nad plačilno nedisciplino, nihče pa ne razmišlja, kako bi to težavo obrnil v poslovno priložnost. Kelgar je to naredil.

Kako deluje mikro podjetje

Po deseti uri se direktor Kelta posveti nekoliko bolj »običajnim« opravilom, se pravi sestankom z zunanjimi partnerji, pogovorom s strankami in sodelavci. S slednjimi se sestane ob mesnem bureku, kar je skorajda zaščitni znak podjetja - burek za direktorjevo mizo. Takoj nato, ob 11.20, že sledi sestanek z zunanjim programerjem, ki sodeluje pri projektu avtorizacije plačilnih kartic za Banko Koper. V Keltu razvijajo rešitev za kupovanje blaga v digitalni obliki (na primer računalniških programov) prek interneta s plačilnimi karticami. Doslej smo lahko prek interneta plačevali le fizične izdelke, ki nam jih je nekdo dostavil in smo nakup potrdili s podpisom dobavnice. Pri izdelkih v digitalni obliki ni niti fizične dostave niti podpisovanja dobavnice, zato se je pojavil problem plačila s karticami. Po zagotovilih iz Kelta naj bi zaplet odpravili v prihodnjih dveh mesecih.

Prihod programerja je odprl povsem novo temo za pogovor - zaposlene oziroma organizacijo. Kelt je izrazito projektno organizirano podjetje. Ima štiri redno zaposlene, ki so nekakšna hrbtenica široko razvejene mreže zunanjih sodelavcev. V posamezne projekte se vključuje 8 stalnih zunanjih sodelavcev in čez 30 občasnih. Kako je moč obvladovati tako pisano druščino ljudi, ki se le občasno prikažejo v podjetju? »S partnerjem in tehničnim direktorjem Rokom določiva cilje posameznega projekta in nato spremljava delo po poprej nastavljenih kontrolnih točkah. Seveda naju najbolj zanima končni rezultat,« pravi Kelgar. Ta način dela se je pokazal za zelo uspešnega. Rok je namreč že pred leti ugotovil, da v nobenem okolju ne dela s takim navdušenjem kot doma. Ima svoj bioritem in najraje dela ponoči. Po njegovem mnenju so programerji na splošno zelo odvisni od trenutnega navdiha in jih je težko vpeti v ustaljen delovni ritem podjetja. Torej jim je treba omogočiti, da delajo, kadar hočejo in kjer hočejo. Bistveno je, da so na koncu zadovoljni vsi: zaposleni in podjetje. »Zaradi projektne organizacije dela smo veliko bolj prilagodljivi in imamo občutno nižje fiksne stroške. S privarčevanim denarjem omogočimo zunanjim sodelavcem nakup boljše opreme, s čimer jih še dodatno motiviramo,« pojasnjuje direktor Kelta. Napoveduje celo, da se bodo v petih letih iz produkcijskega podjetja preoblikovali v distribucijsko hišo. Odkrivali bodo priložnosti na trgu, jih predali v izvedbo podizvajalcem, sami pa skozi lastno distribucijske kanale tržili izdelke. 90 odstotkov prihodkov naj bi ustvarili na tujih trgih.

Sestanek s finančnim svetovalcem

Po srečanju s programerjem je bil na dnevnem redu videokonferenčni pogovor z bratom Klemenom, ki živi na Floridi. Klemen je v Ameriki študiral, se tam pred kratkim poročil in zdaj pripravlja teren za tržni nastop Kelta v Ameriki. Sebastijan meni, da so ujeli pravi trenutek; tam prav zdaj zaostrujejo pogoje za pridobitev vozniškega izpita in se bodo avtošole morale opremiti s računalniškimi programi za učenje kandidatov. V Keltu so tak program, imenuje se Promet 2000, že razvili za slovenski trg in bo v najkrajšem času nared za prodajo v Ameriki.

Z videokonferenco tokrat ni bilo nič, ker je imel Klemen pogovore s poslovnimi partnerji. Ker je odpadel tudi sestanek s tiskarjem, se je Sebastijan na hitro dogovoril za sestanek s finančnim svetovalcem in se odpravil v hotel Štorman v Celju. Tema srečanja s finančnim svetovalcem Alekom Gradišnikom je bil prenos računa z Agencije za plačilni promet v banko. V Keltu se na prenos pripravljajo dolgo in temeljito. Kot podjetje, ki večino dela opravi prek interneta, imajo specifične kriterije oziroma zahteve. Želijo izbrati banko, ki jim bo omogočala plačevanje računov iz drugih držav, ne da bi jim bilo za to treba nositi s seboj po svetu posebno programsko ali drugo opremo. Take ponudbe doslej še niso našli in svetovalec jim predlaga, da s prenosom računa v banko še počakajo. Po končanem sestanku Kelgar razkrije svoj pogled na vlogo svetovalcev za podjetnike. Zagovarja prepričanje, da mora imeti vsako podjetje, ne glede velikost, finančnega svetovalca. Brez njega ne bi smelo storiti nobene večje finančne poteze. Z dodatnim pojasnilom: »Praviloma najprej sami raziščemo teren, se pogovorimo med seboj in šele potem s finančnim svetovalcem. Nikoli ne delamo obratno, ker bi bili potem pod prevelikim pritiskom svetovalca,« pojasnjuje Kelgar.

Sestanek s finančnim svetovalcem je bila zadnja večja postavka na urniku za ta delovni dan. Sebastijan Kelgar je nato odšel na prestavljeni pogovor s tiskarjem, se zvečer končno pogovoril z bratom v Ameriki in pregledal podatke za izdelavo bilance, ki jih je pripravila sodelavka. Domov je odšel ob 21. uri, torej po 15 urah dela. »Je težko biti podjetnik?« je bilo moje zadnje vprašanje po vsem tem. »Če si poln energije, ki jo želiš v nekaj vložiti, je podjetništvo najboljši izziv. Res je delovnik zelo natrpan, zaradi česar trpijo odnosi z družino in prijatelji, a dokler smo mladi, ni težko. Sam bi se še enkrat odločil za isto pot. Je pa pomembno, da že na začetku veš, kaj hočeš narediti. To je morda na začetku najtežje, pozneje se pojavi povsem drugačna težava - imaš preveč idej, ki jih ne moreš vseh uresničiti.«

Kaj nas uči Sebastijan Kelgar

- Malo podjetje lahko v delovanje vplete veliko zunanjih strokovnjakov, če obvlada načela projektnega vodenja.
- Če je le mogoče, naj si zaposleni sami krojijo delovni čas - naj delajo takrat, ko so najbolj produktivni. Vendar hkrati okrepite nadzor nad njihovim delom.
- Imejte svojega finančnega svetovalca, ne glede na to, kako veliko je vaše podjetje.
- Z dolžniki se občasno pogovorite sami (ne prepustite tega dela tajnici ali študentki). Morda je vzrok za neplačilo nezadovoljstvo kupca. Menjajte telefon, s katerega kličete, kajti pri ISDN ljudje vidijo vašo številko in se vas lahko začnejo izogibati.
- Ne zapirajte se v pisarno. Pojdite med ljudi in iščite nove priložnosti.
- Vaš trg je ves svet. Ne ustrašite se.