Dan z Ivanom Blažičem in Zdenkom Antončičem

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.06.2003

Enajst let uspešnega skupnega dela dokazuje, da sta lastnika podjetja Utrip našla pravo formulo za vodenje podjetja. Vsak delovni dan si delita tako naloge kot tudi stranke.



Napeljevanje elektroinštalacij ima prizvok enostavnega obrtniškega dela. V resnici je to lahko še kako zahteven posel. Ivan Blažič in Zdenko Antončič, lastnika podjetja Utrip iz Novega mesta, sta delo resno zastavila. V petek, 26. aprila, smo se lahko od njiju marsičesa naučili.

6.50: Delovnik se vsak dan začne enako - z jutranjo kavico, ob kateri se zberejo vsi zaposleni. Kot pravita Antončič in Blažič, naredijo zjutraj »bojni razpored« in se nato odpravijo na teren. Slednje velja predvsem za delavce, sama pogosto nadaljujeta delo v pisarni.

8.00: Podjetnika sta tokrat jutranji ritual podaljšala in v gostinskem lokalu (ki ga od poslovnih prostorov podjetja loči nekaj stopnic) pričakala delavca elektrogospodarstva. Namen ni družabno srečanje kar tako, temveč povsem poslovni. V bistvu gre za lobiranje. »Posle lažje sklepaš, če imaš z ljudmi prijateljske odnose,« pojasni Antončič. Njuna stranka potrebuje storitve elektro službe in podjetnika bosta tako pripomogla, da bo delo hitreje steklo.

8.15: Zdenko Antončič se loti dela, ki ga najraje opravi zjutraj: pregleda pošto, prispela plačila in terjatve. To je njegovo delo. S partnerjem imata naloge v podjetju razdeljene, sprva sta jih razdelila bolj po naključju kot načrtno, a se je delitev obnesla in se je držita. Zdenko poleg navedenih nalog ureja tudi kompenzacije oziroma verižne pobote, Ivan pa izdeluje predračune in izdaja račune. Sicer pa oba delata tudi na terenu.

Prav tako kot naloge imata razdeljene tudi stranke. »Kdor prvi naveže stik z določeno stranko, vedno dela z njo. Tako lahko s stranko naveže osebne odnose, najbolj pozna njene zahteve, pa tudi za stranko je preprosteje, če vedno komunicira z istim človekom,« pojasni Antončič. Izjema so dopusti, ko se držita drugega pravila: kdor gre na dopust, naj bo res na dopustu. Za stranke in posle skrbi tisti, ki ostane v podjetju. Po telefonu se slišita vsak drugi dan ali še to ne.

Popolnemu odklopu med dopustom se lahko preda malokateri podjetnik. V podjetju Utrip je to pač posledica tega, da sta ustanovitelja dva. To pa ni edina prednost partnerstva.
Antončič pove, da doma z ženo po ves teden ne spregovorita o njegovem delu. Težav iz službe nikdar ne nosi domov. Mu ni potrebno. Ker ima v podjetju partnerja, lahko vse težave uredi z njim.

Tudi po mnenju Ivana Blažiča je kombinacija dveh podobno mislečih posameznikov prava formula za vodenje podjetja. V enajstih letih sta se tako dobro spoznala, da znata zgladiti vsa medsebojna nesoglasja. »Če ima kdo slab dan, ga drugi pusti pri miru. Med nama ni zamer, če kdo reče kaj neprimernega, naslednji dan pozabiva. Dognala sva, da tudi če ima kdo od naju slab dan, bo za podjetje delal po najboljših močeh in nikdar v škodo podjetju. Nikoli si tudi ne očitava, če kdo v določenem trenutku ne naredi najboljše poteze. Vsak dela tako, kot se mu zdi najboljše. Če se zmoti, to ni namenoma. Če partnerju začneš očitati napake, se partnerstvo začne rahljati,« pojasni Blažič.

9.10: Ivan odide na nekaj kilometrov oddaljeno gradbišče, na katerem bo njuna stranka postavila nov proizvodni objekt. Utripovi električarji morajo sneti kabel s starega objekta in položiti začasni kabel, ki bo rabil med gradnjo.

9.45: Zdenko Antončič se odpravi v Tomažjo vas, kjer so napeljali električno instalacijo v novi hiši. Prevzemnik elektro službe (s katerim sta bila zjutraj na kavi) bo uradno prevzel merilno mesto in preveril, ali so vsa dela opravili po predpisih.

10.15: Iz Tomažje vasi se odpravi nazaj proti Novemu mestu in se vmes ustavi v gostilni ob cesti. Podjetnika se skoraj nikoli ne odpovesta topli malici in enako zahtevata od zaposlenih. »Zaposlenim ne izplačujeva dodatka za malico v denarju. Včasih sva to počela, potem pa nekateri delavci konec meseca niso več imeli denarja. In ker vem, da delavec brez malice ne more delati, sem mu jo jaz plačal. Po novem zaposleni jedo v lokalih na račun podjetja. Kadarkoli gremo na novo lokacijo zunaj Novega mesta, najprej nekoga zadolžimo, da najde lokal za malico.«

Antončič med obedom, ki ni pretirano dolg, razkrije še eno modrost. »Star novomeški obrtnik mi je pred leti dal takšen nasvet: ''Inkubacijska doba obrtnika ali podjetnika znaša deset let, ne glede na to, koliko denarja vmes zasluži. Denar sploh ni pomemben. Tri leta imaš lahko veliko denarja, potem pa četrto leto propadeš. Če pa si po desetih letih še na sceni, si zmagal.'' Zdaj sam ugotavljam, da je to res. Šele po desetih letih te stranke sprejmejo za svojega in te same iščejo. Midva dobivava povpraševanja vsak dan, včasih tudi po pet na dan. Na začetku tega ni, nihče te ne pozna, niti ti ne zaupa. Začetnik lahko dobi posel samo z nizko ceno, to pa ga lahko pokoplje, ker nima denarja za razvoj podjetja.«

11.15: Po malici se ustavi pri Ivanu in preveri, ali vse teče po načrtih. Potem nadaljuje pot proti obrtni coni Cikava, v kateri so zgradili novo poslovno stavbo. Preveri, kako napreduje izdelava fasade. Podjetnika sta začela svojo podjetniško kariero v Antončičevi hiši in jo nadaljevala v hiši njegove mame. O delu na domu nima najboljšega mnenja. »Če delaš v copatih, ni nič. Moraš se obleči, zakleniti vrata stanovanja in iti iz hiše, pa četudi samo čez cesto.« Prav zaradi tega razloga nove stavbe nista želela graditi na njunih parcelah, temveč raje v obrtni coni. »Boljše je plačati 13 milijonov za parcelo in jo nekoč, če bo treba, brez težav prodati. Če bi zidala doma, bi morala ob prodaji podjetja prodati tudi svoji hiši.«

12.00: Zdenko Antončič odide urejat osebne zadeve, Ivan Blažič pa se vrne v pisarno in začne izdelovati ponudbe. Zamudno delo. V povprečju porabita za izdelavo ponudb en teden na mesec. Od narejenih ponudb dobita nato deset do dvajset odstotkov poslov.

Izdelava ponudb utegne biti ne le zamudna, ampak tudi tvegana. Ivan pojasni, da se včasih po izdelavi ponudbe surovine podražijo in gre izvajalec posla v izgubo. Ponujene cene namreč pozneje praviloma ne spreminjajo. »Mislim, da največ zasebnikov propade zaradi papirnatih del in ne zaradi svoje osnovne dejavnosti. Zasebniki velikokrat delajo napake pri izdelavi ponudb. Če zveš, da si bistveno cenejši od drugih, je pametno pogledati ponudbo še enkrat.«

13.20: V podjetje se vrne Zdenko in takoj začne pripravljati verižne kompenzacije. Pojasni, da v zadnjem času uredijo 70 odstotkov plačil s kompenzacijami. Tudi on ni navdušen nad papirnatim delom. »Podjetnik mora biti v enem dnevu nabavnik, finančnik, komercialist, izterjevalec in tako naprej. To je največja obremenitev. Zame je najlažje iti na objekt in tam delati svoje delo. Vse drugo je eno samo taktiziranje, paziti moraš, kaj boš komu rekel, kaj boš obljubil ... Ko sva začela, niti pomislila nisva, kaj vse bova morala delati. Takrat sva mislila, da bova samo elektroinstalaterja.«

Novomeška podjetnika se želita v prihodnosti razbremeniti določenih del. Zaposliti nameravata tajnico, razmišljata tudi o tem, da bi več malih podjetij skupaj zaposlilo odvetnika. Pri slednjem se nekoliko bojita uhajanja zaupnih informacij iz podjetij. Najboljše bi bilo, če bi bila podjetja iz različnih dejavnosti.

15.30: Podjetnika odideta na teren k zaposlenim, s katerimi se pogovorita o delu za naslednji teden (tik pred prvomajskimi prazniki). Delovnik je danes nekaj krajši kot običajno. Uradno sicer vedno končajo delo ob 15. uri, v praksi pa morda samo enkrat ali dvakrat na mesec. Največkrat potegnejo delo do 17. ure. Če se le da, začeto delo končajo in raje delajo kakšno uro več, kot da bi se morali naslednji dan spet vračati na delovišče.

16.00: Zdenko Antončič in Ivan Blažič po pogovoru z zaposlenimi odideta domov. Za krajši delovni dan imata tehten razlog: ob 22. uri se z ženama odpeljeta na izlet na Češko. Gre za tradicionalni vsakoletni prvomajski izlet dolenjskih obrtnikov in podjetnikov. Ta izlet si privoščita vsako leto in je poleg poletnih dveh tednov dopusta njun edini oddih.

Kaj nas učita Zdenko Antončič in Ivan Blažič

* Če vseh težav v podjetju ne morete rešiti sami in o njih razpravljate v družinskem krogu, premislite o tem, da bi delež v podjetju odstopili komu, s katerim se dobro ujamete. Tako boste težave reševali znotraj podjetja in ne boste obremenjevali svojih bližnjih.

* Posel opravljajte na domu samo, če ste samozaposleni. Sicer pa je bolje ločiti zasebno in poslovno življenje.

* Strankam ponudite ne le izdelke ali storitve, temveč jim tudi svetujte. Stranke cenijo dober nasvet.

* Če je vaša ponudba na razpisu bistveno cenejša od drugih, jo raje preglejte še enkrat, preden podpišete pogodbo.

* Podjetje utrdi položaj na trgu šele po desetih letih. Šele takrat mu stranke res zaupajo in se začnejo pogosteje same obračati nanj.

Zdenko Antončič

Prodaja, pogovori s kupci: 20%
Nabava, pogovori z dobavitelji: 10%
Sestanki z zaposlenimi: 20%
Izterjava: 15%
Finance, računovodstvo, davki: 25%
Druga opravila: 10%

Ivan Blažič

Prodaja, pogovori s kupci: 30%
Nabava, pogovori z dobavitelji: 10%
Sestanki z zaposlenimi: 30%
Izterjava: 5%
Finance, računovodstvo, davki: 20%
Druga opravila: 5%

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *