Davčna politika po meri podjetnikov

Vsakomur, ki si služi kruh kot podjetnik, je jasno, da leži ključ k uspešnejšemu in bolj konkurenčnemu gospodarstvu v davčni politiki. Davki so tisti, ki lahko v trenutku zatrejo še tako izvirne in pogumne podjetniške zamisli, in državna birokracija, ki se tega ne zaveda, si žaga vejo, na kateri sedi. Zato morda ni naključje, da se je slovenski protibirokratski program lotil tudi te žgoče teme. Davčna svetovalka in sodna izvedenka za področje davkov ter lastnica podjetja Studio Macarol, d.o.o., Božena Macarol, ki pri projektu sodeluje, opozarja na nekaj najbolj žgočih vprašanj, ki se pojavljajo v davčni praksi.

Za Podjetnikovo spletno stran smo izbrali glavne točke v intervjuju, se pravi glavne predloge Božene Macarol in sodelavcev v skupini, celotni tekst lahko seveda preberete v junijski številki Podjetnika. Večina predlogov strokovne skupine želi doseči, da bi se davčna praksa v Sloveniji nekako standardizirala, se pravi, da bi rešitve davčnih inšpektorjev povsod gradile na podobni logiki, za kar bi bili treba zbrati in potem tudi upoštevati vse posamezne rešitve.

1. Predlagamo, da se prvi odstavek 8. člena zakona o davčnem postopku dopolni tako, da se lahko tudi stranka v davčnem postopku opre na zunanjo izvedensko, pravno in strokovno pomoč.

2. Glede kritja stroškov, ki nastanejo v zvezi z izvedbo dokazov z izvedenci, naj se v 8. členu zakona o davčnem postopku doda nov, drugi odstavek, ki naj glasi: “Stranka lahko založi sredstva za kritje stroškov, ki nastanejo v zvezi z izvedbo dokazov z izvedenci..”

3.V vseh primerih, v katerih odločajo davčni organi dlje kot 60 dni, naj to velja za molk organa, ki bi ga morala država sankcionirati, davčni zavezanci pa bi morali take primere prijavljati ministrstvu za finance.

4. Predlagamo sprejetje novega, tretjega odstavka 20. člena Zakona o davčnem postopku, ki bi predpisoval obračun zamudnih obresti iz naslova davkov in prispevkov le za obdobje, v katerem je davčni organ dolžan po zakonu odločiti o stvari, to je za obdobje 60 dni.

5. Predlagamo, naj zarubljeni predmet za namene poravnave davčnega dolga oceni neodvisni cenilec.

6. Menimo, da bi morala biti davčni dolžnik in dolžnik iz obligacijskopravnih odnosov izenačena glede zamudnih obresti, kar pa v sedanji ureditvi nista. Z zamudnimi obrestmi se namreč ne sme “kaznovati” davčnega dolžnika, saj obstajajo za to drugi mehanizmi kaznovanja. Zato predlagamo rešitev, da zamudne obresti ne smejo preseči višine glavnice. Na podlagi takšne rešitve bi lahko zamudne obresti znašale največ toliko kot dolg, od katerega so obračunane, kar bi bilo izenačeno z ureditvijo, ki velja za dolžnike po zakonu o obligacijskih razmerjih.

7. Zato predlagamo, naj o podaljšanju roka za pripombe na zapisnik o inšpekcijskem pregledu odloča oseba oziroma organ ali komisija, ki ni vodila tudi samega davčnega pregleda. Iz trenutne prakse namreč izhaja, da oseba, ki vodi postopek, marsikdaj ne odobri podaljšanja roka za podajo pripomb na zapisnik, ugovor davkoplačevalca na svoje delo pa ima inšpektor samodejno za neutemeljen.

8. Breme dokazovanja v davčnem postopku je pri nas vedno na strani davčnega zavezanca, kar je slabo. Zato predlagamo, naj v primeru nejasnih pravnih podlag davčni inšpektor pridobi uradno stališče o nekem davčnem vprašanju ali nepravilnosti. Primerna bi bila tudi rešitev, da bi zakonodajalec pooblastil Vrhovno sodišče Slovenije, da na svoji seji izda mnenje o posamezni pravni problematiki, ki je širšega pomena in glede katere je pričakovati, da bo sporna v več primerih ali pa je ta problematika tudi že zajeta v sporih, ki so v reševanju na upravnih sodiščih.

9. Zato predlagamo skupno izvajanje programov izobraževanja in informiranja davčnih zavezancev in davčnih organov. Davčni organi in osebe, ki se ukvarjajo z davčnim svetovanjem, bi se morali enotno izobraževati in seznanjati s splošnimi ugotovitvami in stališči davčnega urada.

10. Predlagamo, da bi kot možnost uvedli samoovadbo davčnih zavezancev. V zakon o davčnem postopku naj se vključijo določbe, ki bi za davčnega zavezanca, ki sam naznani davčnemu organu nepravilnosti v zvezi z obračunavanjem in plačevanjem dajatev, predpisovale milejše sankcije, na primer polovico najnižje možne kazni za določen prekršek.