|
|
||
Davčne blagajne ne bodo omejile sive ekonomijeFinančno ministrstvo je ob burnih pozivih k zmanjšanju sive ekonomije pripravilo predlog zakona o davčnih blagajnah. Predlogu pa večina predstavnikov različnih gospodarskih dejavnosti nasprotuje.Po oceni državnega statističnega urada je obseg sive ekonomije v letu 2007 v Sloveniji znašal 10,2 odstotka BDP ali 3,5 milijarde evrov. S tem se, ugotavljajo statistiki in davčna uprava, Slovenija uvršča med manj razvite članice EU. Skratka, k Bolgariji in podobnim.
V razvitem delu Unije je nasprotno obseg sive ekonomije bistveno nižji: v Avstriji se recimo giblje okoli 6,5 odstotka, na Nizozemskem, Švedskem in na Danskem, ki so hkrati države visoke davčne kulture, pa ne presega 2,4 odstotka BDP.
Analiza statističnih podatkov je tudi pokazala, da je obseg sive ekonomije v Sloveniji zelo visok v registriranih dejavnostih, in da poteka skozi prikrivanje prihodkov ali/in precenjevanje oziroma neupravičeno prikazovanje stroškov. Take davčne utaje, ugotavlja državna davčna uprava, predstavljajo več kot 40 odstotkov sive ekonomije. Davčna uprava ugotavlja, da je situacijo mogoče razbrati že iz naslednjega primera: po opravljenih inšpekcijskih postopkih pri gostincih, ki so jih od novembra 2007 do decembra 2009 opravili inšpektorji davčnega urada Ljubljana, je ugotovljeno zmanjšanje računov oziroma prirejenega znižanja ustvarjenih prihodkov in davčne osnove znašalo kar 82,5 odstotka. Komaj kaj bolj zgledni so bili s 67 odstotki gostinci na mariborskem davčnem območju. Pojav je, ugotavljajo, najbolj izrazit v dejavnostih, ki poslujejo z gotovino. Po oceni davčne uprave je pri poslovanju z gotovino letno samo pri DDV za 130 milijonov evrov davčnih utaj, po oceni računskega sodišča pa celo za 184 milijonov evrov. Ali, kot so pred časom, ko so razpravljali o davčnih blagajnah v oddaji Tarča nacionalne televizije – z izpadlimi davčnimi prihodki neplačanega DDV-ja bi lahko pokrili marsikatero zelo akutno potrebo. S 130 milijoni evrov, ki na račun neplačanega DDV-ja vsako leto nezakonito uidejo državni blagajni, bi lahko recimo 46.000 brezposelnih vse leto dobivalo po 200 evrov nadomestila na mesec, ali pa bi lahko zgradili 944 novih dvosobnih stanovanj v Ljubljani ali 6 novih domov za starejše s 1400 posteljami. Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|