Davor Jakulin

Že hiter pregled slovenske podjetniške scene pokaže, da ambicioznejši podjetniki nič več ne zapirajo vrat pred zunanjimi vlagatelji. Čedalje več je celo tistih, ki skušajo svojo rast financirati s pomočjo tujih investicijskih skladov. Strah pred izgubo popolnega nadzora nad podjetjem se umika priložnostim, ki jih tuji vlagatelji odpirajo podjetju. V Podjetniku smo že pisali o malih podjetjih Eon, pa Daisy Technologies in v zadnji številki o Parseku, ki so dobili podporo velikih svetovnih skladov. Tokrat predstavljamo še en podoben primer: podjetje Atech iz Materije (v bližini Kozine) je spomladi podpisalo pogodbo o vlaganju z zasebnim ameriškim investicijskim skladom Ieurope Capital.

 

 

 

Podjetje Atech ponuja celovite rešitve na področju elektronike, od razvoja, do proizvodnje, montaže in distribucije potrošne in strojne opreme za elektronsko industrijo. Del izdelkov razvijajo za lasten proizvodni program (na primer regulatorje hitrosti za različne stroje in aparate, elektroniko za razsvetljavo), del pa po naročilu kupcev. Na podlagi kupčevih zahtev razvijejo nov izdelek do serijske proizvodnje. Hkrati izdelajo testne naprave, s katerimi je moč izdelek preizkusiti, in za kupca pridobijo vse zahtevane certifikate in tehnično dokumentacijo.  

Direktor Atecha Davor Jakulin pravi, da skozi opisani proces pri kupcu vzpostavijo zaupanje in na koncu največkrat prevzamejo tudi proizvodnjo novega izdelka. Same razvojne storitve sicer v strukturi prihodkov nimajo večjega deleža - prinesejo približno desetino prihodka. V nekaterih primerih se namreč kupci odločijo, da bodo stroške razvoja pokrili skozi proizvodna naročila.  

Davor Jakulin ima za današnji čas nekoliko nenavadno poslovno strategijo. Kljub razvoju, ki prinaša večjo dodano vrednost in več zaslužka, vidi svojo osnovno dejavnost v proizvodnji. »Svetovni trendi so sicer drugačni, toda mi mislimo, da je pomembno zadržati proizvodnjo, in v tem vidimo svojo konkurenčno prednost. Če imaš proizvodnjo avtomatizirano, je cena delovne sile minimalni strošek,« pojasnjuje ta primorski podjetnik. 

Poslovni rezultati mu govorijo v prid. Atech v zadnjih letih raste za več deset odstotkov letno. Podjetje ima trenutno 50 zaposlenih in bo imelo letos 700 milijonov tolarjev prihodkov. Večino prometa sicer ustvarijo na domačem trgu, kjer so strateški dobavitelj Danfossa, posredno pa konča 90 odstotkov njihovih izdelkov v tujini. Sami neposredno izvažajo v glavnem v Nemčijo, Irsko in Švico. Jakulin pravi, da bodo v prihodnosti izvoz zanesljivo povečali; pred intenzivnim nastopom na tujih trgih pa so se želeli dobro pripraviti in utrditi podjetje.  

Prav to leto je za Atech na neki način prelomno. Zaključili so dve večji naložbi in v prenovo informacijskega sistema ter odprtje proizvodne hale z novo tehnološko opremo vložili 700 tisoč evrov. »Tako se že pripravljamo na leto 2006, ko bodo morali biti vsi elektronski izdelki brez svinca. V novi hali imamo stroj, ki nam omogoča spajkanje brez svinca,« pravi Davor Jakulin.  

V skrbi za okolje ne vidi zgolj stroškov in izpolnjevanje predpisov. Okolju prijazno podjetje mu pomeni izziv, kar lahko naključni obiskovalec spozna po sadnih drevesih in ptičjih krmilnicah v okolici zgradb. Skrb za okolje je seveda tudi poslovni izziv. »Naš irski kupec je zmagal na natečaju britanske vlade za okolju prijazne izdelke ravno zaradi našega energijsko varčnega modula,« pove.  

 

S partnerjem je lažje  

Davor Jakulin je za slovenske razmere morda nekoliko netipičen podjetnik. Ni solist, večino podjetniške kariere je imel ob sebi poslovnega partnerja. Podjetje je tako leta 1990 ustanovil s švicarskim partnerjem, pri katerem je bil pred tem zaposlen. »S 24 leti sem bil za direktorja premlad. To je bil čas razmaha podjetništva in tudi poslovnih goljufij, zato so bili ljudje nezaupljivi, do mladih podjetnikov še posebej.« Po šestih letih sta se s partnerjem prijateljsko razšla. Odločila je razlika v viziji; Jakulin je želel delati tehnološko zahtevnejše izdelke, partner bi v Sloveniji delal tako imenovane »lon« posle. Pozneje je skozi razvojni projekt v podjetje vstopil SRD. Leta 2000 ga je podjetnik izplačal in začel iskati novega vlagatelja. »Moj cilj ni imeti ob sebi partnerja kar tako, temveč želim omogočiti podjetju rast, ne da bi ga s tem spravljal na kocko,« pove o razlogih za sklepanje partnerstev. 

Ko so se preselili v večje prostore in jih je bilo treba tehnološko opremiti, je Davor Jakulin spet začel iskati vlagatelja. Prek osebnih poznanstev so zvedeli za Ieurope Capital, toda ta osebna poznanstva niso še nič pomenila. Jakulin pravi, da lahko sklad vsakdo najde na internetu. Prvi pogovori so nato res hitro stekli in stvar se je bliskovito razvijala, dokler niso začeli pripravljati pogodbe. Ta ima, tipično za ameriški način dela, več sto strani. Vlagatelj je najprej zahteval, da bi skupaj ustanovili off shore podjetje, ki bi vlagalo v Atech. »Na to nismo pristali. Seveda želimo ustvarjati dobiček, a želimo delati tudi po načelu dobrega državljana,« razlaga direktor Atecha.  

 

Prihod solastnika, pa čeprav manjšinskega, je v poslovanje prinesel nekaj dodatnih zahtev. Z njimi imajo enkrat na mesec telefonsko konferenco prek internetne povezave, o delu jim poročajo mesečno, na tri mesece jim morajo pošiljati bilanco. Toda hkrati jim je partner prinesel razvejeno mrežo poznanstev v mednarodnih finančnih krogih in podjetjih. In, kot opažajo, ni vedno slabo, če te nekdo nadzoruje. Partner te opozori na pomanjkljivosti, ki jih sam ne vidiš.  

Pogodbo s skladom so sklenili maja letos. Jakulin sicer trdi, da bi letošnji naložbi lahko sami pokrili, a bi s tem ogrozili varnost podjetja. »Ne vem, zakaj bi podjetje postavljal na kocko samo zato, da bi bil 100-odstotni lastnik. To razmišljanje moraš preseči. Seveda solastnika zanima, kako delamo, saj mora tudi on skrbeti za svoj denar, enako kot mi za svojega.«    

Ustvarjalnost je ključ za rast podjetja 

 

Davor Jakulin ima socialni čut. Vključuje se v razvoj okolja, ponuja delo prizadeti mladini, sponzorira lokalne športnike ... Kot direktor skuša stvari voditi po demokratični poti. Prepričan je, da z avtoritativnim vodenjem ne moreš dosegati hitre rasti, ker ubiješ vso inovativnost pri sodelavcih. V svojem podjetju želi uveljaviti mentorski način vodenja. »Ljudje so za vsako podjetje temeljna vrednota, za tisto, ki se ukvarja z razvojem, še toliko večja.«  

Za izbiranje sodelavcev je na podlagi lastnih izkušenj razvil sistem. Najprej poskrbi za dober ugled podjetja v lokalnem okolju. Samo tako lahko po njegovem mnenju pritegneš najboljše ljudi. Nato z vsakim kandidatom, tudi s proizvodnimi delavci, opravi dolg pogovor. Pri pogovoru s kandidati za odgovornejša mesta sodelujejo tudi ključni sodelavci. Nato sledi Jakulinova posebnost. »Z vsakim kandidatom za pomembnejše mesto se osebno srečam štirikrat ali petkrat. Včasih se srečamo tudi zunaj podjetja, na primer ob kavi. Človeka dostikrat bolje spoznaš v sproščenem pogovoru kot v pisarni. Z novim sodelavcem se moraš razumeti, oba morata vedeti, kaj drug od drugega pričakujeta. Z direktorjem marketinga, na primer, sva se dogovarjala skoraj leto dni, preden je prišel k nam,« odkriva svojo izkušnjo podjetnik. 

 

Čemu daje prednost pri izbiri ljudi, strokovnosti ali osebnosti? »Od sodelavcev pričakujem strokovnost, seveda pa je pomembna tudi osebnost. Včasih lahko lesarskega inženirja prej vzgojiš kot elektroinženirja.« 

Gregor Franič, direktor marketinga in solastnik podjetja, pravi, da v podjetju gradijo ustvarjalno kulturo.Tudi kadar opazijo, da bo nekaj narejeno slabše, kot bi lahko bilo, ljudem pustijo ustvarjati. S sistemom nagrajevanja predlogov za spremembe želijo delavce v proizvodnji spodbuditi, da ne pridejo samo v službo, temveč da razmišljajo o svojem delu in ga poskušajo izboljšati.  

Davor Jakulin je ključnim sodelavcem že zdaj omogočil nakup manjšinskih deležev podjetja. V prihodnje pa bodo po zgledu tujih podjetij oblikovali nekakšen opcijski sklad za nagrajevanje ljudi. In ker slovenska zakonodaja temu ni naklonjena, bodo morali pokazati precej ustvarjalnosti, da bodo zamisel lahko izpeljali.