DDV po evropsko (I.)

Avtor: Žiga Stupica | Objava: 10.11.2003

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se obetajo tudi številne spremembe pri poslovanju davčnih zavezancev. Ena od teh je preoblikovanje sistema davka na dodano vrednost, kar že povzroča skrbi predvsem tistim, ki poslujejo s tujino. V tej in prihodnji številki Podjetnika vam želimo čim enostavneje predstaviti te spremembe z vidika poslovne prakse.

Šestnajstega aprila 2003 je bila podpisana pogodba o pristopu Slovenije k Evropski uniji (EU), ki bo uveljavljena s prvim majem 2004.. Tedaj bo Slovenija postala članica skupnega evropskega trga, prenehale bodo obstajati carinske meje s 24 državami članicami, pri prometu blaga in storitev s temi državami bodo dosedanji carinski postopki odpadli, carinske službe pa na teh mejah ne bo več. Vstop v EU bo imel posledice tudi za obdavčevanje prometa blaga in storitev slovenskih davčnih zavezancev z zavezanci na območjih držav članic.

Zaradi tega so junija 2003 v državnem zboru predlagali dopolnitve sistema davka na dodano vrednost (DDV), ki predvidevajo dokončno uskladitev slovenskega sistema DDV z evropskimi predpisi; predvsem s 6. smernico o harmonizaciji sistemov DDV in z drugimi. Ob teh so vključili tudi uskladitve kazenskih sankcij s tistimi po novem zakonu o prekrških, ki bo uveljavljen z letom 2005 in ki sicer narekuje te uskladitve šele v treh letih, to je do februarja 2007. Po opravljenih branjih v državnem zboru so bile spremembe zakona o DDV-ju sprejete 2.10.2003, začele so veljati 5.11.2003; uporabljati pa se bodo začele od 1.5.2004.

Novosti sistema DDV v nadaljevanju so vidne samo naročnikom!

Sistem DDV se širi na EU

Med novostmi se predvsem razširjajo dosedanja načela obdavčevanja na obdavčevanje prometa blaga in storitev v okviru skupnega evropskega trga. Ohranja se načelo obdavčitve končnega potrošnika, v vmesnih stopnjah pa je pri tem promet glede na sistem vstopnega DDV-ja dejansko neobdavčen, a seveda davčno nadzorovan. Uporaba sistema DDV se torej širi na območje celotne Skupnosti in na obdavčitev prometa blaga in storitev, opravljenega na ozemlju vseh držav članic. Slovenski zakon o DDV-ju se še naprej uporablja na davčnem območju Slovenije, pri prometu z drugimi državami članicami pa veljajo posebna nova pravila.

Glede ozemelj, ki so sicer pod jurisdikcijo določenih držav članic, se uvaja pojem tretje ozemlje. Te niso sestavni del davčnega območja Unije, na primer nemški otok Heligoland, španska Ceuta, italijanski Livigno, francoski čezmorski departmaji in grška gora Atos. Promet blaga s temi ozemlji se tudi po novem obravnava kot uvoz ali izvoz blaga, tako kot promet s tretjimi državami.

Pojmovnik

NEKAJ NOVIH POJMOV	POMEN
Ozemlje Slovenije	Ozemlje pod suverenostjo Slovenije
Ozemlje države članice	Ozemlje držav članic, opredeljeno v zakonodaji Evropske skupnosti
Skupnost	Ozemlje Skupnosti, opredeljeno v zakonodaji Evropske skupnosti
Tretja država	Katerokoli drugo ozemlje, razen Slovenije, države članice Skupnosti
Tretje ozemlje	Del državnega ozemlja nekaterih držav članic, ne pa del davčnega območja Skupnosti
Pridobitev blaga znotraj Skupnosti	Pridobitev lastninske pravice na premičnini, ki je odposlana ali odpeljana iz druge države članice prejemniku v Slovenijo
Prevoz blaga znotraj Skupnosti	Kraj odhoda in namembni kraj sta v dveh različnih državah članicah
Uvoz blaga	Vnos v Skupnost blaga brez statusa blaga Skupnosti, ali uvoz blaga iz tretje države ali iz tretjega ozemlja
Izvoz blaga	Izvoz blaga iz Skupnosti v tretje države ali v tretja ozemlja

Osnovna načela novega sistema

Promet blaga med državami članicami je, kot doslej pri prometu znotraj Slovenije, treba obdavčiti predvsem po namembnem kraju, to je tam, kjer je blago porabljeno oziroma uporabljeno. Med izjemami je na primer promet storitev med državami; pri tem se obdavčuje po poreklu storitve oziroma stalnega sedeža izvajalca. Prehodni režim je uveden za uvoz blaga iz Skupnosti oziroma ponovni izvoz blaga, opravljen pred 1.5.2004; za te postopke se bodo do njihovega zaključka uporabljali tisti predpisi, ki so veljali ob začetku posameznega postopka.

Nakupi fizičnih oseb v drugi državi članici ne bodo obdavčeni po namembnem kraju, temveč po državi, od koder ima blago poreklo; torej ga bodo obdavčili po predpisih tiste države članice, kjer bodo nakupovali. Izjema od tega načela je predvidena za nakup novega prevoznega sredstva, ta nakup se obdavči po splošnem načelu obdavčitve po namembnem kraju; glede tega je dosedanja opredelitev davčnega zavezanca za DDV dopolnjena, tako da so kot davčni zavezanci obravnavane tudi tiste osebe, ki občasno dobavijo novo prevozno sredstvo v drugo državo članico, ne glede na to, ali ne dosegajo 5 milijonov tolarjev letnega prometa.

Zavezanci za plačilo DDV so po novem poleg dosedanjih zavezancev tudi tiste osebe, ki so pridobile blago iz druge države članice EU ali pa so naročniki oziroma prejemniki storitev, ki so jih opravili davčni zavezanci iz druge članice EU.

Kdaj nastane obveznost za obračun DDV-ja

Do obdavčljivega dogodka in obveznosti za obračun DDV-ja pride takrat, ko je blago dobavljeno, storitev opravljena ali pa ob izdaji računa, če je bil ta izdan pred opravljeno dobavo blaga ali storitvijo. Če je pred dobavo ali opravljeno storitvijo izvršeno predplačilo, nastane v splošnem obveznost za obračun ob prejemu plačila in od prejetega zneska.

Kadar gre za pridobitev blaga iz države članice v Slovenijo, nastane obdavčljivi dogodek ob dobavi, obveznost za obračun pa ob izdaji računa ali 15. dan naslednjega meseca po opravljeni dobavi. Pri slednjem pa moramo vselej obračunati DDV, tudi če dobavitelj še ni izdal računa, in ne glede na to, da bomo upravičeni do uveljavljanja odbitka vstopnega DDV šele po prejemu računa. Pri uvozu blaga moramo obračunati DDV takrat, ko je blago uvoženo. Če je bil po vnosu v Skupnost za blago začet carinski odložni postopek, moramo obračunati DDV šele ob zaključku carinskega postopka; če pa je blago že prej zavezano k obračunu uvoznih dajatev, moramo obračunati DDV hkrati s temi dajatvami.

Ko blago prihaja v Slovenijo

Prodajalec, identificiran za DDV v drugi državi članici, bo izdal slovenskemu kupcu račun, na katerem bo navedeno, da DDV ni obračunan po določenem členu tam veljavnega zakona o DDV.

Petnajsti dan po mesecu opravljene dobave bo slovenski davčni zavezanec, identificiran za DDV v Sloveniji, moral tu obračunati DDV po 20-odstotni ali pa 8,5-odstotni stopnji (razen če je za ta promet tako ali tako predpisana oprostitev), in sicer bo v davčno osnovo vključil skupno vrednost dobave ter v obdobnem obračunu uveljavljal odbitek vstopnega DDV.

Ko blago odhaja iz Slovenije

Po dobavi bo slovenski davčni zavezanec, identificiran za DDV v Sloveniji, izdal svojemu kupcu račun, na katerem bo navedel, da DDV ni obračunan po določenem členu zakona o DDV. V svoji davčni evidenci bo evidentiral podatke o kupcu in vrednosti opravljenega prometa, v obdobnem obračunu pa o tem poročal davčnemu organu.

Kupec, identificiran za DDV v drugi državi članici, bo v svoji državi članici obračunal DDV po njihovi predpisani stopnji ter v obdobnem obračunu uveljavljal odbitek vstopnega DDV.

Posebna pravila

Poleg že obstoječih splošnih pravil o davčni osnovi se uvajajo nekatera posebna pravila pri pridobivanju blaga v drugi državi članici. Pri uvozu blaga je kot davčna osnova obravnavana carinska vrednost blaga po carinskih predpisih Skupnosti; z vključenimi dajatvami, ki se plačajo zunaj države članice uvoza in uvoznimi dajatvami, razen DDV-ja, ter dodatnimi stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, nastalimi do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza.

V davčno osnovo so vključeni tudi dodatni stroški, ki nastanejo pri prevozu v drug namembni kraj na ozemlju Skupnosti, če je ta kraj znan ob nastanku obdavčljivega dogodka. Iz uvozne davčne osnove se izključijo znižanja cen in popusti, odobreni na računu v času opravljenega prometa ter finančni popusti za predčasno plačilo.

Pri ponovnem uvozu v Skupnost začasno izvoženega blaga na oplemenitenje zaradi popravila, predelave, obdelave oziroma obnove se kot davčno osnovo ob uvozu uporabi vrednost navedenih storitev in uporabljenega blaga po carinskih predpisih.

Pri zavezancih za DDV, ki poslujejo z drugimi državami članicami, davčno obdobje po novem ne more biti daljše od treh mesecev (kvartala), ne glede na obseg prometa.

Novosti pri obrazcih in listinah

Uvajajo se nekatere knjigovodske dopolnitve in dopolnitve sestavin obrazca za obračun DDV-ja za zavezance, ki dobavljajo oziroma pridobivajo blago znotraj Skupnosti. Pri nabavi blaga v drugi državi članici se v obračunu DDV prikaže kot izstopni in vstopni hkrati.

Dosedanje enotne carinske listine so nadomeščene s poročanjem o prometu v drugih državah članicah. Te podatke bo slovenska davčna uprava izmenjevala z davčnimi upravami drugih držav članic.

Administrativne poenostavitve

Uvajajo se tudi nekatere posebne administrativne poenostavitve obdavčevanja prometa med državami članicami. Pri verižnem prometu blaga prek ozemelj več držav bo treba plačati DDV le v eni državi članici, to je v državi končne potrošnje; v vseh drugih državah članicah bo promet oproščen plačila DDV. Podobno je pri verižnem prometu storitev predvidena določitev enotnega kraja opravljanja storitev.

Poenostavlja se tudi promet med davčnima zavezancema, ki sta identificirana za DDV v različnih državah članicah. Kraj obdavčitve z DDV-jem je pri tem vselej v tisti državi članici, v kateri je identificiran za DDV prejemnik blaga oziroma storitve.