Deklaracije na uvoženih izdelkih

Podjetnika, ki je postal distributer določenih izdelkov za Slovenijo, zanima: »Ali je kje natančno opredeljeno, kateri izdelki morajo imeti deklaracijo in katere navedbe mora vsebovati? V Zakonu o varstvu potrošnikov ne najdem popolnega odgovora, iz prakse pa vem, da določenih izdelkov posamezna podjetja ne deklarirajo. Na izdelkih so že podatki v angleškem jeziku. Domnevam, da jih je treba prevesti.« 

Deklaracija je namenjena potrošniku in mu posreduje osnovne podatke o proizvodu, proizvajalcu in dobavitelju kot o tistem, ki je za proizvod na trgu odgovoren. Drži, da v Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) področje deklaracij ni celovito opredeljeno. V skladu z 2. členom ZVPot (Ur.l. RS, št. 98/04–UPB + 126/07–ZVPot-C) mora podjetje v pisnih sporočilih (kamor sodi tudi deklaracija) uporabljati celotno ime svoje firme in sedež ter potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka, pri čemer lahko uporablja tudi splošno razumljive slike in simbole.  

Ker je podjetje dolžno s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku (na območjih, kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti), je za informacije o izdelku treba zagotoviti prevod.

Zahteve, vsebina in obseg deklaracije za posamezne skupine proizvodov so lahko dodatno določeni v posameznih posebnih predpisih. Obvezno označevanje tako velja na primer za živila, predmete, ki prihajajo v stik z živili, kozmetiko, čistila, obutev in tako naprej. Posebne zahteve za »deklariranje« pa veljajo še za tehnično zahtevnejše izdelke, ki morajo biti označeni z znakom CE, opremljeni z navodili za uporabo in vzdrževanje ter listinami o skladnosti. Posebno poglavje pri označevanju je še navajanje količin predpakiranih izdelkov. Vseh drugih izdelkov, za katere posebni predpisi niso izdani, pa ni treba deklarirati.