Desetletje ZPS-a - obdobje sprememb in polemik

Združenje podjetnikov Slovenije (ZPS) je prejšnji mesec praznovalo deseto obletnico delovanja. Če se še spomnite začetkov, so pobude za združevanje podjetnikov nastajale že nekaj let pred ustanovno skupščino v Ljubljani. Že takrat so namreč nastajala različna združenja podjetnikov in kot prvi Klub podjetnikov Dolenjske in Bele Krajine. Trinajst takšnih regionalnih združenj je 26. oktobra 1994 ustanovilo krovno združenje. Za predsednika so takrat izvolili Franca Zavodnika, ki je bil tudi pobudnik združevanja podjetnikov. Mimogrede, drugi kandidat je bil danes veliko bolj znani Zoran Jankovič. 

Pomembne spremembe 

Ne glede na stalne pritožbe nad ovirami za razvoj podjetništva, je treba priznati, da se je v preteklih desetih letih veliko spremenilo. Na slovesni skupščini ob obletnici ZPS-a je sedanja predsednica Marta Turk naštela vrsto pomembnih sprememb. 

- Pred desetimi leti je bilo v Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) včlanjenih približno 28 tisoč podjetij, danes je članov prek 50 tisoč.  
- Pred desetimi leti je bila dostopnost do finančnih virov za mala podjetja zelo omejena, začetnega kapitala skoraj ni bilo na voljo, krediti so bili dragi, bančniki so gledali na mala podjetja kot na visoko tvegane naložbe. Danes deluje republiški sklad za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, tudi banke so spremenile odnos do malih kreditojemalcev. 
- Takrat smo samo sanjarili o posebnih podjetniških visokošolskih ustanovah, v katerih bi se lahko izobraževali tudi nosilci malih podjetij; danes imamo Visoko šolo za podjetništvo, katere botri so bili prav člani ZPS-a. Poleg te šole delujejo številne poslovne in menedžerske šole.

- Takrat je imelo povprečno slovensko malo podjetje do tri zaposlene, ukvarjalo se je s trgovino ali katero od osebnih storitev. Danes povprečno slovensko malo podjetje zaposluje pet do sedem ljudi, storitve in izdelke že ponujamo na evropskem trgu in tudi doma imamo evropsko konkurenco. 

- Še do pred kratkim so se le redki podjetniki lahko pohvalili, da so za začetek poslovanja pripravili resen načrt, kako se bodo podjetja lotili, kako bo raslo in se razvijalo. Danes filozofija poslovnega načrta, standardov kakovosti, marketinških načel, financiranja rasti in upravljanja s človeškimi viri ni več neznanka za mala podjetja. 

- Pred desetimi leti si je le malokateri od malih podjetnikov upal pomisliti na možnost, da bi lahko posloval na mednarodnem trgu, danes pa se povezujejo v skupine in grozde, se dogovarjajo za skupne nastope na tujih trgih, iščejo različne oblike poslovnih povezav. Podjetniki, ki imajo tovarne na Kitajskem, enote v Rusiji in Italiji ter kupujejo podjetja v Avstriji, Nemčiji in na ozmelju nekdanje Jugoslavije, niso več redki.  »Lahko bi torej rekli, da so na splošno tista podjetja, ki so zdržala vse krize in pritiske trga, postala uspešna in zdržljivejša, da so si podjetniki in podjetnice pridobili znanje in izkušnje, ki zagotavljajo uspešno preživetje tudi v prihodnje na skupnem evropskem trgu,« je poudarila Marta Turk.   

Polemike so ostale enake 

Vse pa se vendarle ni tako spremenilo. Že takrat so bile vroče polemike o tem, kako naj se ZPS organizira, da bo kar najbolje uveljavil interese podjetnikov. Ko so poslali 26 tisoč podjetnikom anketne liste, se jih je kar sedemdeset odstotkov zavzelo za ustanovitev lastne zbornice. Samo dvajset odstotkov jih je podpiralo članstvo pod okriljem GZS-a in pet odstotkov članstvo pod okriljem OZS-a. V regionalnih klubih podjetnikov so podpirali zamisel o ustanovitvi več zbornic. Pripravljeni so bili ohraniti obvezno članstvo, le da bi vsak podjetnik sam izbral zbornico, v katero bo vstopil. »Mislim, da se bomo glede preoblikovanja zborničnega sistema nekako sporazumeli,« je optimistično napovedal Franc Zavodnik v Podjetniku junija 1994.  

Pričakovanja podjetnikov so bila vendarle preveč optimistična. Svoje zbornice še vedno nimajo. Vodstvo ZPS-a je že nekaj mesecev pozneje spremenilo strategijo in začelo zagovarjati pridružitev h gospodarski zbornici. S tem so se želeli izogniti razdrobljenemu delovanju slovenskega gospodarstva takrat, ko je bilo že jasno, da bo Slovenija stopila v močan in organiziran evropski prostor. ZPS je tako pristopil pod okrilje GZS-a in kot predstavnik malih podjetij dobil deset mest v skupščini GZS-a ter tri mesta v Upravnem odboru GZS-a. Kako danes gledajo pionirji podjetništva na to odločitev, lahko preberete v intervjujih s Francem Zavodnikom in dr. Viljemom Pšeničnym.

Emil Vehovar, (levo) med pionirji Združenja podjetnikov Slovenije: »Zbornico sem zapustil, ker se z določenimi stvarmi nisem strinjal in se tudi danes ne. Naredimo zbornico svojo, podjetniško, da jo bomo podjetniki čutili. Jaz te zbornice zadnja štiri leta nisem čutil.«

Miran Lampret, drugi predsednik ZPS-a (desno): »Boril sem se za večjo vlogo združenja podjetnikov v gospodarski zbornici in mislim, da v tem nismo bili uspešni. Imeli smo nočne seje, na katerih smo pisali zahteve in jih pošiljali ministrstvom. Toda v zbornici smo bili tako majhni, da smo bili neuspešni. Zdaj bi lahko že postali opozicija vladi.«  

Tudi Lampret se je strinjal z ugotovitvijo, da podjetniški duh pri nas slabi. »Pred desetimi leti so vsi govorili o 'biznisu', danes pa tega skoraj ne slišiš več.«

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Samo Hribar Milič je Združenju podjetnikov žal moral zaželeti še veliko dela pri uveljavljanju podjetniškega interesa v družbi. »Skrbi me, ko vidim, da je v Sloveniji ogromno bogastva, ki pa se zadržuje v skladih, namesto da bi ga vložili v podjetniške podjeme ... Imamo razmere, ki so med najslabšimi na svetu. Državne razvojne strategije pa so napisane tako dobro, da jim ne morem dodati niti vejice.«  

Naloge za prihodnost 

ZPS želi tudi v prihodnje postati povezovalni člen slovenskih podjetnikov in vztrajen zagovornik njihovih interesov. Marta Turk našteva najpomembnejše naloge in zahteve. 

- Doseči je treba, da bi slovenski podjetniki tudi v Bruslju dobili predstavnika - se pravi posebnega predstavnika za malo gospodarstvo.  Njegova naloga bo pravočasno delovanje pri posredovanju informacij in pri lobiranju za projekte. 
- Pospešiti je treba oblikovanje posebne ekspertne skupine, ki naj bi pri GZS-u še pred sprejemom novih zakonov in predpisov ugotavljala vplive in učinke sprememb na mala podjetja.  
- Ustanoviti je treba posebno komisijo, ki bo ugotavljala učinek vsakega vloženega tolarja v malo gospodarstvo na njegovo rast, na večji izvoz podjetij in na tehnološki razvoj malih podjetij. Zdaj se je preveč denarja za malo gospodarstvo izgubljalo v pospeševalnem mreženju, premalo pa so učinke lahko opažali podjetniki, ki so jim bila sredstva namenjena.  
- Javne razpise je treba prilagoditi malim podjetjem. Naročniki zdaj predpisujejo pogoje in cilje, ki so za mala podjetja nedosegljivi, ali pa s pogoji ne spodbujajo pravih poslovnih ciljev, ki bi jih morala podjetja skušati doseči.  
- Ves čas je treba opozarjati na nevarnost nelojalne konkurence, v katero lahko zaide GZS takrat, kadar bi na trgu opravljal še večji delež storitev, s katerimi bi konkuriral lastnim članom. Zbornica namreč že zdaj opravlja storitve, s katerimi konkurira svojim članom.  
- Združenja dejavnosti v okviru GZS-a naj odločajo samo o strokovnih vprašanjih, sicer pa naj interese malih podjetij uveljavlja ZPS. Mala podjetja, razdeljena po združenjih, imajo prešibko pogajalsko moč.  

Podjetniki premalo združujejo moči  

Podjetniki so organizirani v GZS in v OZS   

Dr. Viljem Pšeničny je že več kot deset let med osrednjimi promotorji podjetništva pri nas, ustanovitelj več podjetij, predavatelj na Visoki šoli za podjetništvo in zdaj generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije. Združenje podjetnikov Slovenije mu je letos podelilo priznanje za pionirsko delo na področju izobraževanja podjetnikov. 

Gospod Pšeničny, danes se veliko govori o nezadovoljivem položaju podjetnikov pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. Ko ste ustanavljali ZPS, ste analizirali več različnih oblik združevanja podjetnikov.

Ob ustanavljanju ZPS-a so bile v razpravi tri možnosti. Prva je bila samostojna organizacija - združenje podjetnikov, druga povezava podjetnikov kot lastnikov mikro in malih družb v GZS-u in tretja povezava podjetnikov kot lastnikov mikro in malih družb v OZS-u. 

Kateri razlogi so bili odločilni za priključitev h GZS-ju? 

Za samostojno organizacijo se nismo odločili, ker bi tako imeli težave s sredstvi za poslovanje, vsaj na prvi stopnji, v OZS-u kot organizaciji obrti in obrti podobnih dejavnosti se delu inicialne skupine, pa tudi OZS-u samemu, ni zdelo primerno priključiti; sprejeli smo ponudbo GZS-a, ki je ponudil veliko samostojnost združenju, pravico veta v organih GZS-a in sredstva za zagon in delovanje. Veliko samostojnost in pravico veta je združenje pri kasnejših spremembah statuta GZS-a izgubilo.  

Se vam danes zdi izbira za GZS dobra odločitev? 

Zdi se, da je bila tedaj ta odločitev edina možna in tudi sprejeta demokratično. Tako menim kot podjetnik, ki je tedaj sodeloval pri nastajanju ZPS-a. Danes pa kot generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije ne morem odgovoriti, ali je bila takratna odločitev dobra ali slaba. To bodo povedali člani ZPS-a. Lahko pa zatrdim, da mikro in mali gospodarski subjekti, samostojni podjetniki in družbe, ki so danes organizirani tako v OZS-u kot v ZPS-u in GZS-u, še premalokrat združijo moči za uveljavitev svojih zahtev do države in da bi morali bolj z roko v roki delovati za izboljšanje podjetniškega okolja v Sloveniji.

Žal mi je, da nismo samostojni  

Jožko Čuk je potem na obljube pozabil   

Med najbolj zagnanimi pobudniki za ustanovitev Združenja podjetnikov Slovenije je bil Franc Zavodnik, ki je bil na ustanovni skupščini ZPS-a pred desetimi leti tudi izvoljen za prvega predsednika. Po dveh letih predsednikovanja se je s položaja umaknil. Ob deseti obletnici združenja smo mu postavili nekaj vprašanj, njegovi odgovori pa so pojasnili pretekle dogodke v združenju.  

Kako primerjate današnje razmere za podjetništvo s tistimi pred desetimi leti?

Težave so podobne. Kot predsednik sem imel tri programske cilje: izboljšati dostop do finančnih virov, poskrbeti za izobraževanje podjetnikov in promovirati podjetništvo. Največji napredek je bil dosežen pri finančnih virih. Danes so finance dostopnejše, da se dobiti tudi garancije. Premalo pa je narejeno v izobraževanju podjetnikov in izobraževanju za podjetništvo. Združenje podjetnikov se ne zaveda, da ima Visoko šolo za podjetništvo. Če sam ne bi sodeloval pri obnovi palače Trevesini v Piranu, v kateri je šola, sploh ne bi vedel, da je soustanovitelj šole tudi ZPS. Združenje je pozabilo na nekatere stvari, pri katerih je sodelovalo, namesto da bi jih vzelo za svoje in jih podpiralo še naprej. In, končno, kar zadeva promocijo, združenje je neopazno in neprepoznavno.  

Ali ima ZPS tako vlogo, kakršno ste želeli ob ustanovitvi?

ZPS organizacijsko še vedno deluje tako, kot smo ga zastavili, to je z mrežo regionalnih združenj. Poudarek mora biti na terenu in na regionalnih združenjih. Na nacionalni ravni pa je izgubil kar veliko moči in vpliva v Gospodarski zbornici Slovenije. Ko je bil predsednik zbornice še Dagmar Šuster, smo imeli pravico veta pri vprašanjih, pomembnih za malo gospodarstvo. Zbornica ni mogla sprejeti odločitev, ki so bile v nasprotju z interesi ZPS-a. Sedanji predsednik zbornice Jožko Čuk je to pravico odpravil. Če gledam nazaj, mi je žal, da nismo ustanovili samostojnega združenja podjetnikov. To izbiro smo imeli že zelo razdelano, vendar je Dagmar Šuster razumel, da mora zbornica nekaj narediti, če ne želi izgubiti članov, zato nam je ponudil celoten servis zbornice. Ob naslednjih volitvah za predsednika zbornice nam je Jožko Čuk obljubljal celo večjo samostojnost, kot smo jo imeli pod Šusterjem, zato smo v drugem krogu volitev glasovali zanj. Obljub ni izpolnil, zato sem odstopil, ker programa ZPS-a nisem mogel uresničiti. Novemu vodstvu ZPS-a je nekaj nalog uspelo uresničiti, ni pa mu uspelo vzpostaviti večje samostojnosti združenja v zbornici.  

Iz politike ste se umaknili, niti v združenju niste več dejavni. Kaj delate zdaj?

Še vedno sem podjetnik. Ko sem pred osmimi leti zaključil delo v Združenju podjetnikov, sem začel ponovno postavljati na noge tisto, kar se mi je v dveh letih v podjetju porušilo. Za sanacijo sem potreboval dve leti. Moje podjetje dela za KD Group, koordiniramo in vodimo projekte, povezane s Koloseji.

Pri GZS naj bi bilo »najprej pomisli na male«

Očitki, da mala podjetja v GZS-u nimajo pravih možnosti za uveljavitev svojih interesov, so v teh letih postali stalni. Natanko pred enim letom smo v Podjetniku zapisali zahtevo Vinka Kurenta, predstavnika Združenja podjetnikov Slovenije za Podravje, o ureditvi položaja malih podjetij v Gospodarski zbornici Slovenije. Enako zahtevo bi brez težav našli tudi v starejših številkah Podjetnika, pa tudi danes ostaja enako pomembna. 

Vinko Kurent je na forumu GZS-a lani zahteval, naj bi mali gospodarski subjekti v zbornici samostojno odločali o tistih vprašanjih, ki zadevajo malo gospodarstvo. Da takrat ni bilo tako, je podkrepil z naslednjimi podatki: »V organih GZS-a je prisotnih tisoč predstavnikov gospodarstva, od tega jih je 85 odstotkov iz velikih in srednje velikih podjetij. Celo v upravnem odboru združenja za drobno gospodarstvo niso vsi člani iz malih podjetij.«

Podravski podjetniki so zaradi takšnih nesmislov pripravili predlog sprememb statuta GZS-a, s katerimi bi zagotovili ustreznejše mesto malih podjetij v gospodarski zbornici.  

Po enem letu Vinko Kurent ugotavlja, da se ni nič spremenilo. »Aprila smo na svoje zahteve dobili odgovor strokovnih služb zbornice, na odgovor vodstva pa še vedno čakamo.« Pri tem ga še zlasti vznemirja dejstvo, da je predsednik zbornice Jožko Čuk lani obljubljal, da bo zbornica začela delovati po načelu »Najprej pomisli na male« (Think small first). Pa je ostalo zgolj pri obljubi.

 

Združevanje je še pomembnejše  

Združenje podjetnikov Slovenije najdlje vodi Marta Turk.

Na skupščini ob desetletnici ZPS-a smo večkrat slišali, da podjetniška vnema v Sloveniji upada. Imate tudi vi tak občutek?  

Včasih so ljudje množično ustanavljali podjetja, ker so ostali brez zaposlitve, toda to niti ni pravo podjetništvo. Mnoga tista podjetja danes ne poslujejo več. 

Moram pa povedati nekaj, kar morda potrjuje stagnacijo podjetništva pri nas. Neki tuj veleposlanik mi je dejal, da na eni strani vidi Slovenijo kot zelo uspešno državo, a ko jo spoznava bolje, ugotavlja, da Slovenci računamo predvsem na svojo pridnost, veliko manj pa na znanje. Tu moramo potrkati na svojo vest. Za mlade me ne skrbi, me pa skrbi za tiste, ki delajo že deset in več let.  

Je danes združevanje podjetnikov ravno tako pomembno, kot je bilo pred desetimi leti, ko se je podjetništvo šele začelo uveljavljati?

Mislim, da je še bolj, ima pa drug namen. Takrat smo z združevanjem želeli uveljaviti podjetniško pobudo in mala podjetja postaviti na gospodarski zemljevid Slovenije. Danes pa je cilj povečati uspešnost malih podjetij.  

Prvi predsednik ZPS-a Franc Zavodnik pravi, da je po koncu mandata potreboval dve leti za sanacijo svojega podjetja. Koliko časa vam ostane za vodenje podjetja?

Sama več kot 70 odstotkov dnevnega časa porabim za udeleževanje na sejah ZPS-a po regijah, pripravljanje dokumentacije, komuniciranje s podjetniki, za usklajevanje z gospodarsko zbornico in tako naprej. Podjetnike skušam spodbuditi in jim dopovedati, da združenje ni postavljeno v tri dni, temveč da je to prostor, na katerega se lahko obrnejo in ga izkoristijo. Včasih sem žalostna, ker bi lahko dosegli bistveno več, če bi podjetniki bolje sodelovali in bili bolj povezani. Tako pa so seje regionalnih združenj včasih nesklepčne ali pa morajo potekati hkrati s sejami drugih organizacij, da se jih udeleži dovolj podjetnikov. 

Je čas za profesionalizacijo funkcije predsednika ZPS-a?

Čas bi bil že pred leti. Vendar je to težko doseči znotraj zborničnega sistema.   

Ali lahko znotraj GZS-a sploh uveljavljate interese ZPS-a?  

Lahko, vendar ne vseh. O marsičem se je treba pogajati. Mislim pa, da je največja napaka zbornice ta, da ni zagotovila pretoka informacij med združenji dejavnosti.  

Zbornica ima 22 združenj dejavnosti in znotraj vsakega je velik delež malih podjetij. Prava rešitev bi bila, da bi znotraj zbornice ustanovili dobro povezano telo predstavnikov vseh združenj in nato dva ali tri predstavnike pooblastili, da bi zagovarjali stališča malih podjetij. Zdaj pretoka informacij med združenji dejavnosti in nami skoraj ni. Najbrž ima Jožko Čuk prav, ko trdi, da gre za organizacijski egoizem. Tega se moramo znebiti.    

Ali podpirate obvezno članstvo v obrtni in gospodarski zbornici?

Podpiram, in to iz več razlogov. Mislim predvsem, da bi tako gospodarstvo imelo manj moči, kot jo ima zdaj.      

Pionirji podjetništva  

Združenje podjetnikov Slovenije je ob deseti obletnici že drugič podelilo priznanja za pionirsko delo v podjetništvu. Podelili so jih podjetnikom, ki se poleg rednih poslovnih dejavnosti v svojih podjetjih intenzivno ukvarjajo tudi z razvojem in spodbujanjem podjetništva v lokalnem, regionalnem ali nacionalnem okolju. Pionirji podjetništva so postali: Hugo Bosio, Andrej Čufer, Zlatko Erlih, Sonja Klopčič, Peter Kovšca, Kamil Krošelj, Stane Mele, Viljem Pšeničny, Janko Razgoršek, Ivan Simič, Jože Vencelj in Jože Vilfan.