Devid Palčič

Na avtomatizacijo smo še nedolgo tega gledali kot na sredstvo za zmanjševanje stroškov. Stvari so se v zadnjih letih korenito spremenile. Avtomatizacija je postala nujni pogoj, da podjetje določen izdelek naredi dovolj hitro in dovolj kakovostno. Avtomatizacija je danes v industriji stalnica. O njej ne govorimo več kot o trendu, pravi trend je informatizacija procesov. »Gibamo se z ravni, kjer se je nekaj izvajalo, proti ravni, kjer se odloča. Kaj bom naredil prej, izdelek A ali B, ali naj izdelujem več izdelkov hkrati, kako naj sledim izdelku ...? S temi vprašanji se danes srečuje proizvodnja,« trdi Devid Palčič, direktor izolskega podjetja Robotina.    

Od trgovine do razvoja 

Strokovnjaki v Robotini ponujajo odgovore prav na takšna vprašanja. Ponujajo celovite rešitve, od idejnega projekta do postavitve sistema, izobraževanja kupca in na koncu vzdrževanja sistema.  

Podjetje, ki ga je Palčič ustanovil s partnerjem leta 1990, deluje na treh področjih, povezanih z avtomatizacijo. Začeli so kot dobavitelji opreme in sistemov za avtomatizacijo. Tu pokrivajo celoten spekter krmilne opreme, opreme za informatizacijo procesov, za regulacijo elektromotorjev in druge opreme.  

 

Naslednje področje je projektiranje in izvedba sistemov za avtomatizacijo v industriji, infrastrukturi in v stavbah. Nekatere panoge, kot sta prehrambena in strojna industrija, obvladujejo tako celovito, da ponujajo tudi nekatere tehnološke rešitve. V drugih dejavnostih poskrbijo samo za avtomatizacijo na osnovi podatkov kupca. »Toplo gredo, na primer, znamo avtomatizirati, vendar nam mora naročnik predstaviti parametre, kot sta želena vlaga in temperatura. V živilski industriji pa obvladujemo tudi tehnološke zahteve in lahko naročniku ponudimo rešitve na ključ,« pojasnjuje Devid Palčič.  

Tretji segment ponudbe Robotine je najzahtevnejši in razvojno gledano najmlajši. Gre za razvoj in proizvodnjo specializiranih izdelkov s področja industrijske elektronike, spet namenjenih pretežno avtomatizaciji. Strokovnjaki Robotine so razvili družino programirljivih krmilnikov, ki jih tržijo pod znamko Cybro. Krmilnike danes uspešno prodajajo na Nizozemsko, v Belgijo, Švedsko, Avstrijo, Švico in druge države.  

Robotina je tako v dobrih desetih letih prehodila pot, značilno za prodorna, dinamična podjetja, ki jih poganja močna in trdna vizija. Začeli so kot uvozniki in dobavitelji opreme, nadaljevali s ponudbo dodatnih storitev in se končno v evropskem prostoru uveljavili kot razvojno podjetje. Direktor Robotine trdi, da pot ni bila naključna, temveč začrtana že ob samem nastanku podjetja. »Že na začetku smo želeli razvijati, vendar nismo imeli pogojev. Če želiš razvijati, moraš izpolniti določene pogoje: zagotoviti finančne vire, se ustrezno umestiti v evropskem ali svetovnem okolju, zadostno poznati trg in tehniko, zagotoviti kritično maso znanja, ljudi in organizacijskih sposobnosti.«    

Hitachijev razvojni partner  

 

Malokdo ve, da se danes v Izoli odvija razvoj za enega od največjih gigantov s področja elektronike na svetu – japonski Hitachi. V Robotini so zanje razvili frekvenčne pretvornike za industrijo, stavbe in infrastrukturo. Posebnost teh pretvornikov je dodatna zaščita, zaradi katere jih je mogoče neposredno izpostaviti prahu, vodi in nasploh neprijaznemu okolju. Ker pretvornikov ni treba vdelovati v zaščitne omarice, jih je zato moč bolje vključiti v objekt naročnika. »Takšne rešitve so v izrazitem porastu. Na evropskem trgu znaša celotna prodaja frekvenčnih pretvornikov milijardo in pol evrov, od tega je desetina takih z višjo stopnjo zaščite. Povpraševanje po njih pa hitro narašča,« razkriva Devid Palčič. Robotina seveda ni edini ponudnik na trgu, vendar so po besedah direktorja že s prototipnimi serijami uspešno posegli na trg.  

Samo po sebi se zastavlja vprašanje, kako lahko malo slovensko podjetje postane razvojni laboratorij za veliko svetovno multinacionalko. Primorski podjetnik pravi, da so s Hitachijem začeli sodelovati že pred desetimi leti. »Začeli smo s prodajo njihovih izdelkov. Ker pa smo razvojno naravnano podjetje, smo za lastne potrebe naredili module, ki so dopolnjevali njihovo paleto. Hitachijevi strokovnjaki so naše izdelke videli in jih začeli kupovati od nas. Pozneje so nas že sami vprašali, ali bi jim rešili določen problem.«  

Vsak naslednji korak je pomenil zahtevnejšo nalogo. Zdaj so prišli do tega, da razvijajo vso družino izdelkov in programska orodja. Hitachi jih je sprejel za svoje. »Pred tremi meseci nas je presojal Hitachijev oddelek za zagotavljanje kakovosti. Izdali so nam pozitivno oceno, kar pomeni, da lahko zanje razvijamo lastne izdelke. Tako stopnjo smo dosegli kot edino podjetje zunaj Japonske, ki ni v Hitachijevi lasti,« trdi Devid Palčič. 

Enakopravno sodelovanje z multinacionalko pomeni veliko odgovornost, pa tudi veliko možnost za učenje. Po Palčičevih izkušnjah odgovornost ni v tem, da ne smeš delati napak. Napake so sestavni del življenja; bistveno pa je, kako se nanje odzivaš in jih obvladuješ. Če se na napako nepravilno odzoveš, jo lahko narediš samo enkrat.  

Kakšni so Japonci kot poslovni partnerji? Palčič odgovarja, da Japonci veliko delajo, in to ob vseh mogočih urah. S svojimi partnerji želijo veliko komunicirati, vendar v Robotini ne čutijo pretiranega pritiska. Sprejeti je treba razlike v poslovni in siceršnji kulturi. Razlikam se delno prilagodijo v Robotini, delno v Hitachiju in stvar teče. »Mi se od njih predvsem poskušamo učiti. Ne gre za prenos znanja o izdelkih, temveč predvsem za učenje o organizaciji procesov. Tukaj smo se največ naučili in se začeli počasi odmikati od sistema improvizacije, ki je značilen za slovensko poslovno okolje.«    

Mreža kooperantov in proizvodnja 

Robotina danes četrtino od 600 milijonov tolarjev prihodkov ustvari z izvozom. Jasno, prevladuje izvoz storitev oziroma znanja. V prihodnosti naj bi se delež izvoza še bistveno povečal. V Robotini se pripravljajo na močno okrepitev proizvodnje lastnih izdelkov v zanimivi tržni niši prilagojenih izdelkov. »Na trgu se pojavlja veliko povpraševanje po izdelkih, ki so zelo podobni standardnim, niso pa standardni, temveč potrebujejo manjšo spremembo. Mi lahko kupcu ponudimo tak prilagojen izdelek, ki stane le malenkost več, kot bi stal standardni izdelek. V tej tržni niši se hitro bližamo prvim v Evropi, ki to ponujajo,« razkriva načrte podjetja direktor. Za večjo proizvodnjo bodo vzpostavili mrežo kooperantov, ki bodo z Robotino tesno povezani, verjetno tudi kapitalsko.

Drugo področje, ki ga bodo v prihodnosti okrepili, je avtomatizacija stavb. Robotina je že doslej ponujala avtomatizacijo večjih objektov, torej avtomatsko upravljanje z razsvetljavo, ogrevanjem, hlajenjem, prezračevanjem in drugimi elementi. Po Palčičevem mnenju je avtomatizacija stavb eno redkih področij, kjer Slovenija ne zaostaja za Evropo. Smo pred marsikatero članico Unije. Naslednjo veliko priložnost bo prinesla avtomatizacija stanovanjskih hiš; tehnološke rešitve za družinske hiše se hitro spreminjajo in postajajo cenovno dostopnejše. Devid Palčič napoveduje, da se je o inteligentnih hišah dolgo govorilo, čeprav v resnici v njih ni bilo nič inteligentnega. Zdaj smo naposled pred vrati takšnih hiš.