Dileme izstopa iz franšiznega sistema

Sem franšizojemalec domače storitvene franšizne mreže. Ob vstopu vanjo sem plačal znatno pristopnino, za katero sem kot franšizojemalec dobil navodila in izobraževanje za delovanje v svoji franšizni enoti pod imenom franšizodajalca. Tako kot kar nekaj kolegov v naši franšizni mreži ne vidimo več razloga za plačevanje deleža od prodaje franšizodajalcu (royalty), saj ne vidimo njegovega prispevka pri nadaljnjem poslovanju. Pripravljen sem tudi na poslovanje pod lastno znamko ter na odhod iz sedanje mreže. Prosim za vaš komentar. 

Razmere za franšizing se v Sloveniji spreminjajo, kot kaže, se povečuje tudi število odvetnikov, ki sodelujejo v sporih med franšizodajalci in franšizojemalci. Odvetniki pa se ne razlikujejo samo po svojih spretnostih manevriranja v sodnih procesih, ampak tudi po poznavanju sodobnega franšizinga v svetu, podobno je tudi s sodišči. Če smo v prvem odgovoru govorili predvsem o razlogih za spor med franšzodajalcem in franšizojemalcem, ki izvirajo iz nezadostne podpore in težav s franšizodajalčevimi vodstvenimi spretnostmi, je prav, da pogledamo tudi na drugo stran, na razloge, ki izhajajo iz neustreznega ravnanja franšizojemalcev. Če temu botruje še splošno nepoznavanje filozofije franšizinga in njegove ustaljene poslovne prakse po svetu ter pomanjkljivo poznavanje franšizinga na strani pravne stroke, lahko pridemo tudi do franšizingu sovražnega okolja.

 

Lahkotnost odcepitve dela franšiz od nekega franšiznega sistema in njihova samoiniciativna priključitev drugemu, novoustanovljenemu sistemu, v katerem sta ogrožena tako blagovna znamka ter intelektualna lastnina prvega ob vprašljivi uporabi pravnih veščin ne pomeni le grožnje za delovanje prvega franšiznega sistema, ampak ustvarjanje težav za delovanje franšizinga nasploh. Franšizojemalci, načeloma šibkejša stran v pogodbenem odnosu s franšizodajalcem, z lahkotnostjo izogibanja konkurenčnim pravilom, s katerimi so zaščitene intelektualna lastnina franšizodajalca in njegova blagovna znamka ter s svobodno interpretacijo določil pogodb o načinu odhoda franšizojemalca iz določenega franšiznega sistema lahko dobijo rušilno moč, ki presega njihove pravice iz franšizne pogodbe. Če pravna stroka slabo pozna evropski etični kodeks za to področje in meni, da samoregulativna pravila določene industrije nikakor ne morejo služiti pri presoji ustreznega ravnanja obeh strani znotraj franšizne pogodbe, bodo pogoji za franšizing v Sloveniji za obe strani težji kakor v državah z dolgo prakso zasebnega sektorja in podjetništva.