Dizel in bencin z roko v roki

Na preizkusu smo imeli dva avtomobila istega koncerna, a sta bila še kako različna. Ne le zaradi različnih znamk, Audi in Škoda, temveč tudi po drugih značilnostih. Vendar je primerjava med njima smiselna - če ne zaradi drugega, zato, da se človek prepriča, kako sodelujejo v koncernskih tovarnah. Pa nismo obeh avtomobilov vzeli pod drobnogled zato, da vam naštevamo razlike med škodo in audijem, kajti prepričani smo, da vsi, ki se vsaj malo spoznate na avtomobile veste, za kaj gre in pri čem ste. Sploh pa sta obe znamki pri nas več kot samo dobro znani - obe sta nadvse priznani! Pod drobnogled smo ju vzeli predvsem zato, da preverimo, kakšna je razlika med najsodobnejšima motorjema: 2-litrskim bencinskim motorjem FSI, ki je poganjal audija, ter 1,9-lirskim turbodizelskim motorjem, ki je poganjal škodo.

Audi A3 2.0 FSI 

Audi je pri koncernu prevzel vlogo športnega in dinamičnega avtomobila višjega cenovnega razreda. In to seveda zelo dobro, saj se ga je med ljudmi hitro prijel tak sloves. Seveda sta svoje naredila tudi Le Mans in pogon quattro, a večino tega slovesa si je pridobil z odličnimi motorji, atraktivno dinamično obliko, ki jo lahko vsak vidi, in dobrim podvozjem. 

Vsaka nova generacija avtomobilov ingolstadskega izdelovalca prinese s seboj seveda nekaj novih stvari. To se za tako priznano znamko že spodobi. A3 je poleg novega, še bolj dinamičnega značaja, nekoliko trših in »mačističnih« linij s seboj prinesel tudi motor FSI. Ta sicer ni VW-jeva pogruntavščina, kajti bencinske motorje z neposrednim vbrizgom goriva je imel že kar dolgo tega tudi Mitsubishi, pri katerem so se ti motorji imenovali GDI, vgrajevali pa so jih predvsem v carisme. Vendar Mitsubishi pri nas nikoli ni imel prav velike veljave in za vse njihove modele in pogruntavščine so slišali le redki poznavalci. Zdaj, ko je to tehnično novost začel med svojo floto vpeljevati koncern VW, boste za bencinske motorje z neposrednim vbrizgom slišali večkrat, prav tako za prednosti, ki jih tak motor prinaša. 

Audi je pri audiju 3 naredil kar precejšen korak naprej. To se seveda vidi tudi po obliki, kajti avto je samo v nekaterih podrobnostih ostal podoben »stari a-trojki«, vse drugo pa je spremenjeno. V notranjosti je ta avtomobil preprosto Audi. Odlična ergonomija, z izdatno nastavljivim volanskim obročem in voznikovim sedežem, izredno priročnimi stikali in gumbi ter priročno prestavno ročico 6-stopenjskega natančnega menjalnika. Za voznika je audi A3 res prijazen stroj. Le tisti, ki imate radi okoli sebe veliko prostora, se vam bo morda voznikov prostor zdel nekoliko omejen, vendar to posebej tragično. 

Zadnja klop pri audiju A3 seveda ni tako udobna in prostorna kot v osmici. Prtljažnik pa je za ta »golfov« razred pričakovano velik in meri 350 litrov, pri podrti zadnji klopi pa dobite 1100-litrski prostor. Toda bog ne daj, da bi si audija A3 kupili zgolj zaradi prtljažnika ali prevažanja tovorov, kajti tudi prtljažnik pri tem avtomobilu je lepo narejen, morda celo boljše kot pri nekaterih znamkah notranjost kabine.  

 

Lega na cesti je športna, seveda pa se ne da povsem izključiti težav s sprednjim pogonom - če so to sploh težave, seveda. Avtomobil je nežno podkrmiljen, a to je značilno za vse avtomobile s pogonom na sprednji kolesni par. Sicer pa tega večina ljudi, ki se vse življenje vozi z avtomobili z sprednjim pogonom sploh ne opazi. Poleg tega se da te težave – nastanejo predvsem zaradi tega, ker ste bili prehitri – zlahka odpraviti. Preprosto nekoliko popustite plin in bolj zasukate volan, pa je. Le če ste bili sila prehitri, si boste morali nekoliko pomagati z zavoro, še precej bolj pa vam bo pomagala odlična elektronika, seveda če je prej ne boste izključili. Če sem povsem pošten - s tem avtomobilom boste le težko zleteli s ceste, razen če ne boste volana obrnili v napačno smer.  

 

In zdaj motor, ki me je izredno prijetno presenetil. VW je imel v zadnjem desetletju kar nekaj težav z bencinskimi motorji. Precej logično, saj se mi zdi, da so večino svojih potencialov usmerili predvsem na raziskovanje dizelskih agregatov, tako da se bili bencinski kar nekoliko odrinjeni na stran. Spomnim se 1,8-litrskega bencinskega motorja s po petimi ventili na valj, pa 2-litrskega motorja s 115 konjskimi močmi, in še kakšnega, ki ni bil ravno čudež tehnike. In očitno so se stvari pri koncernu VW očitno temeljito spremenile. Dvolitrski motor FSI je res več kot samo odličen. Ne le po svojih značilnostih, moči in navoru, temveč tudi po prijaznosti do voznika ter njegove denarnice na bencinskih črpalkah.  

Posebnost motorja je v tem, da ima neposredni vbrizg goriva v valje, približno tako kot pri dizelskih motorjih. Seveda je zato lahko nadzor nad vbrizganim gorivom (čas in količina) boljši, poraba goriva manjša, pri boljšem izkoristku pa pomeni to tudi boljši navor in večjo moč. Tako ta motor premore 150 konjskih moči pri 6000 vrtljajih in 200 Nm pri 3500 vrtljajih. Avtomobil z mesta do 100 km/h pospeši v 9,1 sekunde, največja hitrost pa je 211 km/h. V tovarni obljubljajo porabo med 5,3 in 9,6 litra, poraba na testu pa je znašala nekaj čez 10 litrov, in to ob kar precej hudem priganjanju. 

Audi A3 je res prijeten avtomobil z »imidžem«, ima odličen bencinski motor, športne zmogljivosti, odlično elektroniko za pomoč pri vožnji in seveda temu primerno ceno.    

Škoda octavia 1,9 tdi 

Napredek škode v zadnjih desetih letih je neverjeten, a tudi že večkrat opisan. Potem ko je to znamko prevzel koncern VW, se je začela res bleščeča pot Škode, ki pa se je začela počasi umirjati. Tako je pač življenje avtomobilskih znamk in Škoda je doživela v zadnjem desetletju prejšnjega tisočletja skoraj epski razvoj, zdaj pa se bo morala kosati z drugimi znamkami povsem enakovredno. 

Škoda octavia s karavansko karoserijsko podobo mi je rabila za pot v Španijo. Človek si praktično ne more zamisliti boljšega avtomobila od tega, zlasti če se na tako pot odpraviš z družino. Velik prtljažnik ter nadvse zmogljiv in zelo varčen dizelski motor. Veliko ljudi ne razume, zakaj grem v Španijo z avtomobilom, meni pa je to povsem jasno, če samo pomislim na vso tisto prekladanje prtljage po letalih, pa prestopanje in čakanje, pa iskanje avtomobila, ko prispeš v Barcelono ... Ne, letala pridejo zame v poštev samo za kratek poslovni skok brez prtljage in ne vem še česa, in če ne na cilju ne potrebujem avtomobila. 

Octavia je po obliki precej starejša kot audi A3 in to se ji seveda nekoliko pozna, pa čeprav je to oblikovno še vedno zanimiv avtomobil. Če smo audija krstili za športni avtomobil koncerna VW, potem lahko škodo krstimo predvsem za družinski avtomobil. Tudi zato tako velik in praktičen prtljažnik, ne glede na to, ali gre za karavansko ali za limuzinsko različico avtomobila.  

V notranjosti je škoda octavia dobila veliko stvari, ki so se jih že prej spomnili pri koncernu. Tu mislim predvsem na ergonomijo, nastavitve volanskega obroča in sedeža po vseh mogočih smereh, pa klimatsko napravo, stikala ter ne nazadnje v tem testnem avtomobilu tudi 6-stopenjski menjalnik. Res je, da v škodo ne vdelujejo prav zadnjih tehničnih in modnih izumov, vendar pa me nekajletna zamuda za golfi ali audiji sploh ne moti. Nasprotno, v škodi sem se počutil domače in prijetno – in to predvsem zaradi že prej omenjene ergonomije.  

Prtljažnik v testnem avtomobilu je bil 530-litrski, lepo obdelan in opremljen z rolojem pred radovednimi pogledi. Morda bi morali pri karavanski različici premisliti tudi o mreži za preprečevanje poletov prtljage v potniški prostor pri ostrih zaviranjih, ali pa, bog ne daj, pri kakšni nesreči. Če pa podrete zadnjo klop, kar je pri tem avtomobilu sila preprosto, potem dobite skoraj že tovornjaških 1330 litrov prtljažnega prostora. 

A o škodi smo se spravili pisati predvsem zaradi motorja. Ko so se pred leti pojavili motorji TDI se nam je zdelo, da je 90 konjskih moči že pravo razkošje. Toda dobrega se človek hitro navadi. Potem so prešli enako prostorni motorji na 110 konjskih moči, pa tudi na 150. Človek se včasih vpraša, kje je konec. A ne skrbite, kjer je konec, je tudi začetek nekaj novega in seveda še boljšega. Skratka, testna škoda je imela pod sprednjim pokrovom 1,9-litrski turbodizelski motor, ki je razvil 130 konjskih moči pri 4000 vrtljajih in 310 Nm navora pri 1900 vrtljajih. Motor je neverjetno prožen, praktično že od prostega teka pa vse do začetka rdečega polja na merilniku vrtljajev, čeprav ga do tja sploh nima smisla priganjati. Motor zmore praktično vse: lahko je športni dizel, lahko se v 6. prestavi peljete čisto počasi, lahko dirkate čez ovinke, ali pa drvite po avtocestah. Ta motor je res dober za vse! Še najboljši pa je na bencinski črpalki, če na zaradi drugega zato, ker boste tja zavili precej redko. Na testu nam je avtomobil porabil 6,1 litra plinskega olja na 100 kilometrov, toda vožnja v nobenem trenutku ni bila prav nežna, prej nasprotno. Da niti ne govorim, kakšna je bila povprečna hitrost med Ljubljano in Barcelono, saj bi me lahko še kdo poslal v preiskovalni arest. V tovarni pa pri vseh teh zmogljivostih (največja hitrost tam okoli 205 km/h in pospešek od 0 do 100 km/h pod 10 sekund) navajajo porabo med 4,5 in 7,1 litra nafte.   

Bencin ali dizel? 

Vem, da je odločitev med dizelskimi in bencinskimi motorji precej težka. Bencinski so nekoliko cenejši, a je poraba nekoliko večja, pa še bencin je dražji. Po drugi strani pa so lahko z dizelskimi agregati pozimi manjše težave, z bencinskimi pač ne. Veliko je treba narediti analiz o tem, kateri motor se bolj splača, in kakor koli boste obračali, boste približno na istem. Odvisno je seveda samo od tega, koliko kilometrov naredite, na kakšnih razdaljah se vozite in po koliko kilometrih in letih prodate svoj avtomobil. Pa še na svojo dušo ne smete pozabiti: motor vam more biti preprosto všeč, šele potem bo dober. Ne glede na to, ali je bencinski ali dizelski. Oba današnja pa sta preprosto odlična!