Podjetnik logo
 

Do denarja s faktoringom

Avtor: Gregor Jurko | Objava: 10.09.2002

Upravljanje s terjatvami ostaja v Sloveniji za vsakega podjetnika izziv številka ena. Kako do svojega denarja, ne da bi pri tem trpeli odnosi z dobavitelji?



Podjetje je pri svojem delovanju usodno povezano s trgom blaga, storitev in denarja. Odvisno od dejavnosti podjetja ločimo pretežno blagovno-denarne tokove in tokove, kjer kroži samo denar na podlagi finančnih razmerij med udeleženci na trgu. Kakršnikoli so že ti tokovi, se nazadnje vse vrti okrog denarja. Pri financiranju podjetja je denarni tok pomembnejši od dobička. Zaradi znanih slovenskih razmer plačilne (ne)discipline, ki se začne že pri materi državi, je kakršnokoli načrtovanje denarnih tokov nemogoče. Težave s terjatvami do kupcev občutijo predvsem tista podjetja, ki svojega blaga ne prodajajo za gotovino, temveč na odložen plačilni rok. Tako se 30-, 60-, 90- ali 120-dnevni plačilni rok, kjer dajemo kupcu blagovni kredit, rad raztegne vse tja do 180 ali celo 360 dni. Verižna reakcija neplačevanja prizadene najšibkejše člene v verigi (mala podjetja) in tista, ki so zelo odvisna od določenih kupcev. Odločitve o novih naložbah, novih zaposlitvah, širitvi dejavnosti ali o najemu kreditov so ob nerednih plačilih nemogoče. Že brez te posebnosti je financiranje podjetja zahtevno delo.

Upravljanje s terjatvami

Finance večjega podjetja upravljata uprava in finančna služba, medtem ko jih v manjših podjetjih vodijo lastniki sami. Ni odveč poudariti, da imajo lastniki manjših proizvodnih ali storitvenih podjetij predvsem znanja iz osnovne dejavnosti podjetja, manj pa finančna znanja. Finančni management zajema vrsto zahtevnih odločitev o priskrbi in porabi sredstev, gospodarjenju s sredstvi, z razporejanjem presežkov in vračanjem virom financiranja. Financiranje podjetja je lahko notranje (poteka z doseganjem pozitivnega denarnega toka, dobička, obračunano amortizacijo) ali zunanje, kjer poslovanje podjetja financiramo na različne načine – prek borze, prejetih kreditov, subvencij ali s posebnimi oblikami financiranja, kamor sodi faktoring.

Terjatve do kupcev oziroma dajanje blagovnih kreditov so pri obvladovanju denarnih tokov in s tem za obvladovanje plačilne in likvidne sposobnosti podjetja zelo pomembne. Delež terjatev znaša odvisno od dejavnosti v povprečju od 15 do 25 odstotkov vseh sredstev podjetja, te terjatve pa podjetja financirajo na različne načine. V Sloveniji se terjatve praviloma financirajo z obveznostmi do dobaviteljev (tako deluje veriga neplačevanja obveznosti do dobaviteljev, ki smo jo omenili zgoraj), v manjši meri si podjetja pomagajo z najemom kratkoročnih kreditov, v še manjši meri pa z najemom dolgoročnih kreditov pri poslovnih bankah. Neplačevanje ima različne vzroke, ki tičijo v splošni kulturi, veriženju neplačevanja terjatev od države na čelu, do zadnjega samostojnega podjetnika v verigi, v tržni moči kupca, ki izkorišča svoj položaj in odvisnost dobavitelja od njega, ali pa vzrok neplačevanja tiči v dejstvu, da je kupec preprosto plačilno nesposoben - za krajši čas ali dokončno, kar v praksi največkrat pomeni, da se lahko od terjatev poslovimo.

Vsak podjetnik se mora zavedati, da terjatve, ki se obnašajo podobno kot denar, zaradi padajoče vrednosti denarja, v sredstvih podjetja ne pomenijo le slabe naložbe, temveč celo izgubo vrednosti substance podjetja. Padec vrednosti podjetja zaradi neplačanih terjatev ni edina slabost, saj z naraščanjem neplačila terjatve čez dogovorjeni rok raste tudi verjetnost, da terjatev ne bo nikoli plačana. Preden si torej dovolite prodajati blago na daljši rok, morate podrobno preučiti svoj finančni položaj, saj si ne smete privoščiti, da bi imeli ob veliki rasti prodaje svojih izdelkov težave zaradi neplačevanja, ki bi se pokazale takrat, ko sami poravnavate obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih in države. Blagovni kredit oziroma daljši rok plačila omogočite le tistim kupcem, kjer dobite plačilo za svoje blago ali storitve čim prej oziroma kjer imate s takšno prodajo najmanjše stroške.

Kaj pa storiti, ko je dolg plačilni rok edina možnost, da sploh kaj prodamo? Težave z denarnim tokom lahko rešujemo na različne načine. Eden izmed njih je denimo bančni kredit, ki ima tudi nekatere pomanjkljivosti, denimo v zaviranju želenega razvoja podjetnika zaradi določenega limita, ki ga ima, ali zaradi podjetnikove slabe bonitete. Alternativa je pa faktoring.

Faktoring

Faktoring lahko opredelimo kot trajen, s pogodbo določen odnos med faktorjem (organizacija, ki se ukvarja s faktoringom) in njegovo stranko (podjetjem), ki prodaja blago in storitve z odloženim rokom plačila. Faktor na način, ki sta ga podjetje in faktor določila v pogodbi, prevzame ali kupi terjatve od podjetja za takojšen denar. To pomeni, da podjetnik ne čaka na denar do izteka plačilnega roka, ki ga je določil kupcu (ali še dlje), temveč ga od posrednika (faktorja) dobi takoj. Stranka se namreč zaveže, da bo del terjatev do določenih dobaviteljev ali kar vse terjatve prenesla za določeno provizijo na faktorja. Ta pa se zaveže, da bo terjatve sprejel, stranki plačal 80 do 90 odstotkov vrednosti terjatve, preostalih 10 do 20 odstotkov pa faktor nakaže stranki, ko tudi sam dobi poravnano terjatev od kupca – manj dogovorjeno provizijo.

Faktoringa ne smemo zamenjevati z odkupom terjatev, kjer se odkupujejo strankine terjatve z določenim popustom. Odkup terjatve je namreč klasična prodaja računa, medtem ko gre pri faktoringu za odstop računa z opravljanjem dodatnih storitev. Odkup terjatev je v slovenskem prostoru zelo razširjen. Faktoring v nasprotju z odkupom terjatev vključuje tudi storitve, kot so zavarovanje pred neplačilom terjatve, preverjanje bonitete kupca, vodenje knjigovodstva za stranko in podobno.

Zavarovanje s faktoringom

Financiranje poslovanja podjetja (zagotavljanje denarnega toka in financiranje rasti) ni edina funkcija faktoringa. Poleg tega, da za našo terjatev takoj dobimo denar, nam faktor terjatev tudi zavaruje. Glede na to, ali je naša terjatev zavarovana, ločimo dve vrsti faktoringa - z regresno pravico in brez nje. V prvem primeru faktor ne ponuja zavarovanja pred neplačili kupcev. Če kupec svoje obveznosti ne plača, se lahko faktorska organizacija poplača pri stranki, ki ji je takšno terjatev odstopila. Ko pa faktor prevzame tudi tveganje neplačila in vse morebitne izgube v zvezi s tem, govorimo o faktoringu brez regresne pravice. V praksi obstajajo različne variacije na račun regresne pravice. Faktor nam lahko kot podjetniku določi limit, do katerega prevzema odgovornost za neplačane terjatve, prav tako lahko določi tudi krog kupcev, za katere jamči pred neplačevanjem obveznosti.

Če o prenosu terjatev od stranke na faktorja kupec ni obveščen, govorimo o tihem faktoringu.

Tretja delitev faktoringa se nanaša na položaj faktorja in njegove stranke v odnosu do dolžnika. Ko za izterjavo poskrbi stranka sama, kar je običajno vloga faktorja, opravlja funkcijo faktorjevega agenta. Faktor v tem primeru ne skrbi za knjigovodstvo, izterjavo, niti ne zavaruje terjatev svoje stranke, temveč izključno financira poslovanje svoje stranke, kar bi lahko enačili z odkupom terjatev, vendar so, kot smo že dejali, pri faktoringu razmerja urejena z dolgoročno pogodbo in ne z enkratnim odkupom.

Četrta delitev faktoringa se nanaša na delež prenesenih terjatev podjetja na faktorja. Tako govorimo o odstopu celotnih terjatev ali o odstopu določenih terjatev do določenih kupcev.

Mednarodni faktoring

V vse večji meri se poleg domačega faktorja uveljavlja mednarodni faktoring, ki nadomešča financiranje poslov domačih proizvajalcev s strani Slovenske izvozne družbe (finančna organizacija, namenjena financiranju izvoznih poslov ter njihovemu zavarovanju z garancijami, avali in drugimi oblikami poroštva, ukvarjajo pa se tudi z refinanciranjem srednjeročnih in dolgoročnih kreditov).

Pri mednarodnem faktoringu ločimo med uvoznim in izvoznim faktoringom. Če so pri domačem faktoringu v posel vključene tri stranke – faktor, kupec in stranka, se pri mednarodnem faktoringu pojavlja še četrti partner - tuja faktorinška organizacija. Vse faktorinške organizacije so zbrane v krovni organizaciji, ki povezuje faktorje v posameznih državah.

Pri izvoznem poslu pogodbo o faktoringu skleneta stranka in domači faktor, ta pa sklene pogodbo s tujim faktorjem v državi kupca oziroma dolžnika. Domači faktor s podpisom pogodbe prevzame vlogo prodajalca, kjer od tujega faktorja prejme predujem, s katerim plača kupcu terjatev. Tuji faktor pa prevzame odgovornost poplačila terjatve pri kupcu v tujini. Tako se podjetnik izogne dragemu preverjanju kupca v tujini saj finančni tokovi tečejo preko domače in tuje faktoring organizacije.

Uvozni posel poteka v obratni smeri. Prednost takšnega načina financiranja naše dejavnosti je v tečajnih razlikah, ki se lahko v določenem plačilnem roku krepko spremenijo v škodo prodajalca v domači državi in v premagovanju komunikacijskih razlik, saj se kot prodajalec blaga v tujino o plačilu pogovarjate z domačo faktorsko organizacijo.

Obveznosti udeležencev

Obravnavali bomo obveznosti udeležencev domačega faktoringa. Podjetje (stranka), ki proizvaja določeno blago oziroma opravlja določeno storitev, se obvezuje, da bo faktorju v skladu s podpisano pogodbo redno dostavljal izstavljene fakture. Stranka odgovarja le za količinsko in kakovostno točnost dobavljenega blaga ter za pravilnost terjatve, ne pa tudi za njeno izterljivost (oziroma kot je določeno v pogodbi). Fakture, ki jih stranka izstavlja, morajo vsebovati navedbo, da so terjatve odstopljene faktorinški organizaciji.

Kupec je subjekt, ki kupuje izdelke od prodajalca oziroma stranke. Načeloma naj bi mu bilo vseeno, komu poravnava račune, zanj so bistveni plačilni pogoji, ki mu jih ponuja prodajalec blaga.. Obvestilo na fakturi, komu naj poravna račun na datum zapadlosti, je zato zanj bistveno.

Faktorinška organizacija v skladu z pogodbenimi določili odkupuje terjatve v daljšem časovnem obdobju, zato je njena ključna obveznost plačilo terjatev, ki jih je prevzela nase. Katere terjatve so to, je določeno v pogodbi, zato prevzema le terjatve, ki ustrezajo pogodbeno določenim kriterijem. Naslednja obveznost faktorja je plačilo kupnine v dogovorjeni višini. Kot smo zapisali, je to nekje med 80 in 90 odstotki, preostanek, zmanjšan za dogovorjeno provizijo, pa faktor svoji stranki nakaže po zapadlosti oziroma po dospelosti terjatve. Poleg prevzema in plačila terjatev faktor vodi redno tedensko ali mesečno evidenco o stanju na računih strankinih kupcev, zato da lahko ta pravilno oblikuje nadaljnjo politiko prodaje.

Pogodba

Pogodba o faktoringu je tipična prodajna pogodba, katere obveznosti se izpolnjujejo na daljši rok. Vsebuje določila o financiranju, jamstvih udeleženih strank in določila o upravljanju terjatev. Predmet pogodb so terjatve z roki zapadlosti od 30 do 120 dni. Faktorska pogodba nima opore v mednarodno določenih pravilih ali v primerjalnem pravu zato se te razlikujejo odvisno od pogojev posamezne faktorske hiše.

Največja prednost faktoringa za podjetje, ki je s faktorsko hišo sklenilo pogodbo, je v denarnem toku, saj dobi plačilo takoj in ne šele po daljšem obdobju. Prav tako je dobiček podjetja zavarovan, če faktorinška organizacija prevzame nase tveganje neplačil kupcev. Tudi vodenje evidence terjatev po kupcih pomeni prihranek za knjigovodstvo podjetnika.

Dodamo pa naj, da faktoring ni primeren za vsa podjetja. Storitev faktorinških hiš ne potrebujejo podjetja, ki prodajajo za gotovino ali na kratke plačilne roke. Za druga podjetja pa bi faktoring lahko pomenil koristno novost, če bi ga domači podjetniki spoznali in sprejeli za svojega. Stopnje rasti v tej finančni panogi govorijo same zase.

Kratka zgodovina faktoringa

Faktoring ima v Sloveniji kratko zgodovino, saj se je prvič pojavil leta 1994 z ustanovitvijo podjetja LB Factors. Pozneje je SKB banka ustanovila podobno družbo. V svetu ima tradicija faktoringa daljšo zgodovino, ki se začne ob koncu petdesetih let. V Združeni državah se v določenih panogah (tekstilni industriji) kar 95 odstotkov prometa odvija s pomočjo faktoringa. Splošna stopnja rasti dejavnosti faktoringa pa redko zdrsne pod dvajset odstotkov.

NASVET:

Blagovni kredit oziroma daljši rok plačila omogočite le tistim kupcem, kjer dobite plačilo za svoje blago ali storitve čim prej, oziroma kjer imate s takšno prodajo najmanjše stroške. Če pa je daljši rok plačila edina možnost, in nastanejo težave z denarnim tokom, je bančni kredit navadno slabša izbira od faktoringa.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte enajst in sedem * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *