Do spoznanja, da se tveganost splača

Ljudje se radi primerjamo med sabo, ker če se ne primerjaš z drugimi, ampak samo s sabo, si vedno najboljši. Če se primerjaš s tistimi, ki so v isti vrsti, potem razlike niso velike. Če se primerjaš z boljšimi, imaš pred seboj zgled in cilj. Če se Slovenija po razvoju podjetništva primerja s tistimi, s katerimi smo dolgo živeli v isti državi, potem smo dobri. Če pa se primerjamo z okoljem, v katerega smo stopili 1. maja lani, so te primerjave manj optimistične. Po raziskavi GEM (Svetovni podjetniški monitor) za lani smo bili med 34 državami po indeksu podjetniške aktivnosti na predzadnjem mestu.  

V Sloveniji imamo zelo visoko stopnjo umrljivosti podjetij. Na tri novoustanovljena podjetja preživi samo eno. Po deležu tujih naložb v bruto domačem proizvodu je Slovenija med 26 opazovanimi razvitimi državami na zadnjem mestu. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v 15 starih članicah Evropske unije znaša 75 tisoč evrov, v Sloveniji samo 24 tisoč evrov. Pri mikro in malih podjetjih je to razmerje ena proti dve, pri velikih ena proti štiri.  

Po podatkih Evropske komisije je v Sloveniji izredno nizka stopnja inovativnosti. Kar 80 odstotkov podjetji pri nas ni inovativnih. Med inovativnimi je še vedno zelo malo oziroma premalo malih in srednje velikih podjetij.  

Med državami Evropske unije se je Slovenija po dodani vrednosti visokotehnoloških podjetij uvrstila na enajsto mesto, kar je glede na druge pokazatelje soliden rezultat.  Stalno ugotavljamo, da imamo slab prenos znanja iz univerz in inštitutov v prakso. Po številu prijavljenih patentov smo v Evropski uniji na 21. mestu med 25 članicami.  

To je nekaj podatkov, ki kažejo, da če se primerjamo z razvitejšimi, je pred nami še veliko dela, ko gre za razvoj podjetništva ... Zagotovo je na prvem mestu treba umakniti birokratske ovire. To je tudi najlažje, čeprav po treh mesecih dela v to nisem več tako prepričan. Drugo, moramo zagotoviti stimulativno davčno politiko. Stimulativna mora biti v več smereh, ne samo ko gre za spodbujanje podjetništva kot takega, ampak tudi za stimuliranje vlaganj v raziskovanje in izobraževanje. Treba bo končno definirati, v kakšni meri je treba stimulirati bazične raziskave in v kakšni meri je treba stimulirati podjetja, da sama vlagajo v raziskave. Tega še nismo dorekli.  

Plačilna disciplina pesti predvsem mala in srednje velika podjetja. Storili bomo vse, da se stanje popravi. Če to ni zagotovljeno, nimamo osnovnega instrumenta, s katerim se tveganje v podjetništvu nagrajuje. Če pravila igre niso jasna, potem se tveganje ne splača.  Potrebujemo bolj dinamičen trg dela.

Potrebujemo tudi jasno definicijo, ki bo ločila delo in socialo. Vedno ni možno brez kompromisov, vendar mešanje na dolgi rok škodi. Eno je podjetništvo in drugo solidarnost. Potebujemo oboje, vendar obojega ne smemo mešati med sabo.  

Po mojem mnenju je ključno, da bomo imeli več takih, kot so današnji nominiranci. Potrebujemo liberalizacijo šolstva, in sicer v treh smereh. Najprej je potrebno, da šolstvo sledi potrebam gospodarstva in se potrebam prilagaja. Nadalje je treba odpraviti birokratske ovire, tudi ko gre za ustanavljanje izobraževalnih ustanov. Najpomembnejšega pa ni mogoče zagotoviti z enim predmetom ali z eno šolo, ampak samo s prenovo celotnega šolskega sistema. Ta še vedno boleha za posledicami dejstva, da smo živeli v sistemu, ki nas je učil, da je prihodnost predvidljiva, da je v sistemu nekdo, ki ve, kaj bo jutri in pojutrišnjem. Da moramo biti samo pridni in se učiti in prihodnost bo prišla sama od sebe. Življenje ni takšno, ni predvidljivo, skriva pasti in priložnosti. Namesto da se učimo, da bomo vse vedeli vnaprej in znali vse na pamet, se je treba usposabljati, da bomo naučeno znali uporabljati v različnih razmerah in da se bomo znali odzivati na različne izzive. Več bo take miselnosti v našem šolstvu, več bo podjetniškega duha v generacijah, ki bodo prihajale iz šolskega izobraževalnega sistema in večje bodo možnosti, da bo podjetništvo pri nas cvetelo. Tudi vse druge ovire bo bistveno lažje odpravljati. Iz tega, kar dajemo kot znanje in vrednote novim generacijam, mora izhajati spoznanje, da se tveganje splača. Tega je bil doslej žal premalo.  

Minilo je že nekaj stoletij, odkar je nekdo zapisal: Če ste gradili gradove v oblakih, vaše delo ni bilo zaman. Prav tam morajo biti, vendar morate zdaj pod temi gradovi zgraditi še temelje. Čestitam vsem, ki gradite gradove v oblakih in pod njimi postavljate temelje, in iskrena zahvala vsem, ki takšno miselnost spodbujate.