Do vratu v dolgovih

Avtor: Mija Repovž | Objava: 07.11.2011

V kakšnem stanju so slovenska podjetja, še posebej majhna in srednje velika? Kaj je odhajajoča vlada Boruta Pahorja storila zanje? Kaj je poskusila, pa ji ni uspelo? Kaj bo, da bi ustavila drsenje navzdol, morala storiti nova, kakršnakoli že bo?


»Prvi greh je bilo dopuščanje nepravilne privatizacije,« je prepričan Štefan Grosar.

Podjetniški krogi, torej lastniki, direktorji in gospodarska združenja, ki zastopajo interese delodajalcev, so s stanjem podjetništva skrajno nezadovoljni, do odhajajoče vlade pa zelo kritični. Po njihovih izjavah sodeč naj bi bila glavni krivec za vse njihove tegobe.
 
»Slovenija, ki je ob osamosvojitvi veljala za perspektivno državo, je zaigrala odlično izhodiščno pozicijo. Izgubljamo substanco, ki je potrebna, da bi lahko dolgoročno ohranili blaginjo prebivalstva Slovenije, ki živi čedalje slabše in je vedno bolj obupano. Stanje je akutno, potrebne so korenite spremembe,« pravi Peter Kavčič, ustanovitelj in prokurist podjetja Vizualne komunikacije comTEC d.o.o. iz Maribora z okrog 15 zaposlenimi, ki je bil razglašen za energetskega menedžerja leta 2011. Kot najbolj kritično točko Kavčič izpostavlja nedelovanje pravne države. »Za manjši prometni prekršek nas lahko doleti denarna kazen, ki presega mesečno plačo zaposlenega. Po drugi strani pa ni v primerih večmilijonskih gospodarskih kaznivih dejanj, uničenja podjetja ali prisvojitve javnega premoženja nihče kaznovan.«  
 
Kavčič je posebej kritičen do insolvenčnih postopkov. »V zadnjem času prihaja do legaliziranega ropanja dobrih obrtnikov, majhnih in srednjih podjetij. Obrtnik ali podjetnik, ki posluje in plačuje davke, poravnava obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih, se nenadoma znajde v stečajnem ali prisilnem postopku podjetja, kateremu je prodajal blago oziroma storitve. Njegovi že plačani računi ali terjatve se postavijo pod vprašaj in postanejo izpodbojni, kar lahko pomeni, da bo v najboljšem primeru poplačan le v nekaj odstotnem deležu, pa še to šele čez nekaj let. Za mnoga podjetja je to začetek agonije. Posamezni podjetniki, čeprav niso nič krivi, lahko izgubijo vse svoje osebno premoženje. Le redkim uspe brodolom prebroditi.«
 
Do stanja je kritičen tudi Štefan Grosar, podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) in predsednik upravnega odbora OZS. Po njegovem mnenju je bil »prvi greh dopuščanje nepravilne privatizacije zaradi zlizanosti med politiko in tajkuni«. To trditev v pogovoru tudi največkrat ponovi. Posledice omenjene nečiste zveze politikov in tajkunov, pravi Grosar, zdaj najbolj občuti malo gospodarstvo. »Banke so dale na stotine milijonov posojil za privatizacijo, majhni podjetniki pa danes stežka dobijo 10.000 evrov posojila, pa še to le v primeru, da dajo garancijo v trikratni vrednosti posojila.«
 
Delovanje odhajajoče vlade pri pomoči podjetjem Grosar ocenjuje kot zelo slabo. »V letih 2009–2010 je zaprlo svojo dejavnost več kot 12.000 članov naše zbornice. Namesto da bi podjetjem ponudili več možnosti za rast in razvoj, je država denar porabila za socialne transferje.« Posebej izpostavlja tudi, da vlada v treh letih ni bila sposobna sprožiti velikega razvojnega projekta, ki bi iz krize potegnil gradbeništvo, z njim pa tudi več kot 60 dejavnosti, ki so z njim tesno povezana. »Odhajajoča vlada ni naredila nič koristnega, razen da nam je trosila podatke in analize,« meni Kavčič. »Na podjetnika se še vedno gleda kot na garjavega volka, ki ga je treba takoj ubiti, ali na kravo, ki jo je treba nenehno in vedno bolj molsti. Le redki pa v njem vidijo konja, ki stalno vleče voz.«

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"