Dober dan. Jan Novak.

Naslavljanje po imenu oziroma priimku je izredno pomembno pri poslovnih stikih, ne glede na to, ali gre za sodelavce ali za poslovne partnerje. Pravilno naslavljanje daje poslovnim stikom nekaj sproščene in dobrodošle osebne note, pri čemer moramo znati oceniti položaj, v katerem se znajdemo.

 

V delovnem okolju, kjer smo zaposleni, imamo zaposlene osebe, ki poskrbijo, da pride do nekega sestanka ali srečanja.

 

Ko poslovnega partnerja sprejmemo v svojo pisarno (ali delovni prostor, sejno sobo) sledi pozdravljanje. Sem spada rokovanje in predstavljanje. Pri uvodnem pozdravu se vedno predstavimo s polnim imenom (ime in priimek). Pri tem moramo paziti kakšen ton glasu imamo. Ko povemo svoje ime in priimek, bodimo pozorni, da ga izgovorimo počasi, jasno in razločno. Če imamo sestanek, na katerem je prisotnih več oseb, povejmo poleg svojega imena in priimka, tudi delovno področje, ki ga pokrivamo.

 

Pri uvodnem predstavljanju lahko obiskovalcu izročimo vizitko. To je zelo dobra poteza, zlasti v primerih, ko si težko zapomnimo imena in priimke. V primeru, da poslovnemu partnerju prvi izročimo vizitko, to pomeni, da »pričakujemo«, da nam jo bo izročil tudi on, če nam je ni že sam. Vizitke so zelo pomembne pri ohranjanju nadaljnjih poslovnih kontaktov, predvsem pri zelo zapletenih imenih in dolgih strokovnih oziroma akademskih naslovih.

 

Pri naslavljanju je treba dobro poslušati sogovornika, da slišimo, kako sogovornik naslavlja nas. Iz tega lahko razberemo, kako si sam želi biti nagovorjen. Posebno pozornost moramo nameniti nagovarjanju visoko izobraženih ljudi. Ob njihovem imenu moramo izgovarjati tudi pridobljeni strokovni oziroma akademski naslov. Če poslovni partner oziroma sogovornik tega ne želi, nam bo to nedvomno sam povedal ali nakazal.

 

Če se srečujemo in pogovarjamo s poslovni parterji, s katerimi smo na hierarhični lestvici približno enako visoko, se lahko drug drugemu predstavimo tudi samo po imenu. Vendar je bolje, da se takšnih situacij raje izognemo in upoštevamo zgoraj napisano.

 

Bodimo pozorni, da ne bi naredili pri tem tudi napake, ko si želimo sogovornikovo ime in priimek zapomniti in ga v pogovorih stalno ponavljamo. Pred leti je bil takšen način komuniciranja celo dopusten in priporočljiv, z namenom, da bi ustvarili oziroma vzpostavili medsebojno zaupnost. Takšen način komuniciranja deluje prav nasprotno od želenega.

 

Tudi v naslavljanju poslovnega partnerja velja »pravilo«: »manj je več«. Zato pazimo na svojo komunikacijo.