Dobra boniteta je konkurenčna prednost

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.12.2003

V Sloveniji je število stečajev zraslo za 53 odstotkov. S kom boste poslovali? In kako boste poskrbeli za svoj dober sloves?



Po podatkih največje in najstarejše bonitetne hiše na svetu Dun&Bradstreet je v prvi polovici tega leta število stečajev v Evropi poraslo za 9 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Podatki za Slovenijo so še slabši, saj je število stečajev naraslo kar za 53 odstotkov. V prvih šestih mesecih leta se je začel stečaj v 328 družbah, lani pa v istem obdobju »samo« v 214 gospodarskih družbah. Povečanje je resda delno posledica objav stečajev samostojnih podjetnikov, ki jih prej niso objavljali, še zdaleč pa ne samo to.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

V Dun&Bradstreetu opozarjajo na številne negativne učinke, ki jih pustijo stečaji na delujočih družbah. Ko gre kupec v stečaj, pusti v še delujočih družbah za seboj številne slabe terjatve, ki jih je največkrat treba delno ali v celoti odpisati. Prodajalcu običajno narastejo stroški zaradi iskanja nadomestitve izgubljenega kupca, zmanjša se denarni tok, ki vpliva na zmožnost plačevanja računov, včasih povzroči izguba strateškega dobavitelja celo odpoved že sklenjenih poslov.  

Podjetja z najboljšimi bonitetami 

Kupci, ki svoje obveznosti plačujejo v roku, so za vsakega prodajalca zlata vredni. Koliko pa sploh je takšnih podjetij? »V zadnjih petih letih je delež podjetij z najvišjo boniteto narasel z dveh odstotkov na šest. To je zelo velik dosežek. Enako pomembno je, da je bila rast najhitrejša v zadnjem letu, ko gospodarske razmere v Evropi niso bile tako ugodne,« trdi Marko Batista, direktor bonitetne hiše I, ki je partnerska družba Dun&Bradstreeta v Sloveniji.

NASVET:
Za podjetja, ki želijo imeti odlično boniteto, Marko Batista poudarja: Plačujte v roku! Če že vnaprej veste, da boste težko plačali v normalnem roku, povejte to partnerju pred sklenitvijo posla. Vsi drugi našteti dejavniki vam ne bodo pomagali, če boste padli pri prvi in najpomembnejši zahtevi.
Podjetje I že vse od osamosvojitve naše države zbira podatke o plačilih slovenskih družb. V zbirki plačil ima več kot tri milijone računov. Iz te zbirke izračunavajo povprečne zamude za vsako družbo posebej in pripravljajo bonitetne ocene. Vsako leto pripravijo seznam 50 podjetij z najvišjo boniteto in podelijo nagrade trem podjetjem. Med nagrajenci ni malih podjetij, pa ne, ker ne bi dosegale odlične bonitete, temveč zato, ker je takšna usmeritev matičnega podjetja. »Zaradi tega se zdi, da imajo najboljše bonitete samo velika podjetja, kar je daleč od resnice. Je pa res, da na boniteto vpliva tudi velikost družbe. Veliko podjetje ima več premoženja, zato je tveganje pri poslovanju z njim manjše,« pravi Batista.  
 
Po njihovih meritvah dosegajo najvišjo boniteto podjetja s področja kemije, predelave plastike, informacijske tehnologije in trgovine z zdravili ter medicinsko opremo. Prevladujejo podjetja, ki so že prešle dobo hitre rasti. Podjetja z najvišjo boniteto praviloma dosegajo zmerno rast in so stabilna; pri njih nenadni dogodki ne vplivajo na hitro spremembo bonitete. Kot pravi Batista, hitro rastoče podjetje teže pride na lestvico, ker pomeni hitra rast povečano tveganje. Ves čas obstaja možnost, da se bo rast ustavila, s čimer bi prišlo do težav pri poravnavanju finančnih obveznosti.    

Kako dobite najvišjo boniteto? 

Po zagotovilu Marka Batiste v sedmih letih niti eno podjetje, ki je dobilo nagrado za najvišjo boniteto, ni šlo v stečaj. Nasprotno, skoraj vsa podjetja so ohranila odlično boniteto. »Iz velikih podjetij me pogosto sprašujejo, kaj naj naredijo, da bodo dobili najboljšo boniteto. Nagrada ima namreč neposreden poslovni učinek, ki se kaže v boljših nabavnih pogojih in nižjih cenah, ker ne vključujejo več »davka na tveganje«.

Najboljša boniteta je rezultat politike podjetja

Špica International je eno redkih malih podjetij, ki se mu je uspelo uvrstiti med 50 podjetij z najvišjo boniteto v Sloveniji po izboru bonitetne hiše I. Direktor podjetja Tone Stanovnik pravi, da najvišja boniteta ni naključna, temveč je rezultat načrtne politike podjetja.

»Najvišji bonitetni rejting nam zagotavlja najboljše nabavne pogoje pri tujih principalih. Hkrati pa nam pomaga priti do novih velikih kupcev v tujini, ker nas jemljejo resneje.

Na boniteto vpliva veliko elementov. Predvsem moraš podjetje voditi uravnoteženo in skrbeti za kontinuiteto finančnih izkazov, brez velikih nihanj. Jasno, zelo pomembno je tudi plačevanje obveznosti v rokih. Ne sodimo med tista podjetja, v katerih direktor preklada račune in se sproti odloča, katerega bo plačal danes in kateri naj še malo počakajo. Mi plačujemo tekoče in imamo za ta namen na računu vedno pripravljeno določeno vsoto denarja. S finančnega vidika to morda ni najpametnejše, ker bi denar lahko obračali, toda za nas je boniteta pomembnejša od dodatnega dobička.«
Kako torej do najvišje bonitete? V podjetju I tehnologijo izračuna bonitete hranijo kot poslovno skrivnost. Kljub temu razkrijejo štiri ključne dejavnike, ki vplivajo na boniteto podjetja.  

Prvi dejavnik je redno plačevanje računov. Podjetja z najvišjo boniteto plačujejo račune v rokih, dovoljeno odstopanje je največ pet dni. Manevrski prostor je dovoljen zaradi tega, ker v malih podjetjih direktor odgovarja za večino nalog, in kadar ga ni v podjetju, podjetje ne more plačati računov. V velikih podjetjih pa je organizacija plačevanja že zaradi velikosti zamudnejša. Sicer pa v slovenske družbe poravnajo okoli 58 odstotkov računov z zamudo; v septembru je povprečna zamuda znašala 26 dni.  
Drugi dejavnik je dobiček. Podjetja z najvišjimi bonitetami ustvarjajo dobiček, ki je hkrati zagotovilo za redno poravnavanje obveznosti tudi v prihodnosti. Sama velikost dobička za izračun bonitete ni pomembna.  

Tretji dejavnik je zdrava bilanca. Na boniteto vplivajo oblike sredstev, ki so na voljo, stopnja zadolženosti in drugi podatki iz bilance. 

Poleg kvantitativnih podatkov na boniteto vplivajo še mehki dejavniki. Gre za podatke o spremembi v lastništvu, v vodstvu, drugačnih tržnih razmerah, o spremembah v državnih tveganjih. Analitik, ki presoja te podatke, uporablja približno 40 virov informacij.

Število stečajev v Evropi narašča  
Država I.-VI. 2002 I.-VI. 2003 2003/2002
Luksemburg 3763 3914 +4 %
Danska 1274 1199 -5,9 %
Francija 22.846 23.943 +4,8 %
Nemčija 18.283 19.500** +6,7 %
Italija 4556 4994 +9,6 %
Nizozemska 2381 3150 +32,3 %
Norveška 2174 2807 +29,1 %
Švedska 4076 4467 +9,6 %
Švica 1990 2223 +11,7 %
Velika Britanija* 21.818 24.519 +12,4 %
Skupaj 83.161 90.716 +9,1 %
  *brez Severne Irske **ocena na podlagi podatkov 1-V  
Po podatkih Dun&Bradstreeta je število stečajev v Evropi v prvem polletju poraslo za 9 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. V Sloveniji je v tem času število stečajev naraslo celo za 53 odstotkov.

 
Kako preverjate plačilno sposobnost kupcev

V anketi na naši spletni strani www.podjetnik.si smo vas spraševali o tem, kako preverjate plačilno sposobnost vaših kupcev. Dobili smo 88 odgovorov, ki pokažejo, da dobra petina sodelujočih v anketi plačilne sposobnosti sploh ne preverja. Podatek se zdi ob visoki plačilni nedisciplini alarmanten, vendar je razumljiv. Med sodelujočimi so bila verjetno tudi podjetja, ki svoje izdelke prodajajo fizičnim osebam za gotovinsko plačilo. Kot vidimo iz ponazoritve, so med instrumenti za preverjanje plačilne sposobnosti najbolj priljubljene elektronske baze podatkov.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *