Domen Verdnik – navidezno resnično

Naj vas spomnim, gre za računalniško animacijo znanih Slovencev, ki v oddaji poteka v živo. Animirani liki se premikajo tako, kot se v tistem trenutku giblje človek, ki z govorom oponaša resnične osebe, in celo usta odpirajo takrat, ko posnemovalec govori.  

In kaj je tu posebnega? Sama navidezna resničnost ima že dolgo zgodovino. O njej se je začelo na veliko govoriti že v osemdesetih letih, ko so podjetja in inštituti poskušali človeške čute intepretirati skozi računalnik. Med najbolj znane tovrstne poskuse sodijo posebna očala, ki računalniško sliko projecirajo neposredno na oči. Rezultat je močnejše podoživljanje slike; gledalec ima občutek, da dogajanje spremlja v živo oziroma da je sam del dogajanja.  

Glavna pomanjkljivost rešitev za navidezno resničnost je visoka cena. In tu vstopi s svojo iznajdbo ljubljansko podjetje Sekvenca. »Mi smo se rešitve lotili z drugega konca. Odločili smo se za razvoj take rešitve, ki od uporabnike ne bo zahtevala drage tehnologije. Želeli smo, da bi rešitev tekla na običajnem osebnem računalniku, in to v realnem času,« pojasnjuje vizijo direktor podetja z dvanajstimi zaposlenimi Domen Verdnik.    

 

 

Kaj pomeni v realnem času? Zamislite si, da imate v rokah določen izdelek. Lahko ga obračate, razdirate, sestavljate in ogledujete z vseh strani. Vse to lahko počnete tudi z računalniško vizualizacijo izdelka, ne da bi izdelek morali imeti v rokah. »Mi izdelek razstavimo na posamezne sestavne dele in ga na računalniku ali na platnu prikažemo v tridimenzionalni tehniki in v stereoskopiji, to je v 3D-sliki, ki lebdi v prostoru pred nami in jo doživljamo, kot da bi bila zares resnična. Pri tem je pomembno, da kupec ne gleda vnaprej posnetega filma, temveč lahko vsak sestavni del s pomočjo tipkovnice ali igralne palice posebej pogleda, ga obrača in opazuje s tiste strani, kot želi v živo, v realnem času,« pojasnjuje Verdnik.

Po vedenju zaposlenih v Sekvenci take rešitve ne ponuja nihče, ne v Sloveniji ne v svetu. Vse znane rešitve namreč zahtevajo veliko drage opreme in so za povprečnega uporabnika nedosegljive. V filmski industriji, na primer, uporabljajo za animacijo tako imenovane farme strežnikov − množice med seboj povezanih računalnikov. Rešitev Sekvence pa teče, kot rečeno, v enem osebnem računalniku. Seveda, upodobitev likov ni tako brezhibna kot v najdražjih animiranih filmih, je pa še vedno zadovoljiva. Domen Verdnik pravi, da so za rešitev vložili patentni prijavi v Evropski uniji in v Ameriki in da čakajo na pridobitev patenta.    

Uporaba na številnih področjih 

Vizualizacijo v realnem času je moč uporabljati na številnih področjih. V Sekvenci razvijajo tri osnovne programe: zabavni, prostorski in medicinski. Zabavni program je namenjen predvsem predstavitvam izdelkov, ki jih ne želimo ali ne moremo izročiti v roke kupcem, vodenju prireditev in pri animacijah. Prednosti take predstavitve je več, od prihranka pri prevozu izdelka do varovanja inovativnih rešitev pri izdelku. Ključni del izdelka lahko prikrijejo, tako da kupec izdelka ne more kopirati. Domen Verdnik kot zgled njihovega zabavnega programa pokaže virtualno galerijo, po kateri se lahko »sprehajamo«, se ustavimo pri vsaki sliki, jo pogledamo in gremo naprej. Pot ni vnaprej določena, izbiramo si jo sami, kot bi se zares sprehajali v galeriji.

Vizualizacija v realnem času dela na področju prostorskih informacijskih sistemov skoraj čudeže. V Sekvenci so za Mestno občino Ljubljana v virtualni svet prenesli vso Ljubljano. Uporabnik si lahko pogleda katerokoli hišo v mestu, se sprehodi okoli nje in jo pogleda z vseh strani. V nekatere objekte lahko tudi vstopi in si jih ogleda od znotraj. Mesto si lahko ogleda podnevi ali ponoči. Možnosti so skoraj neomejene. Lahko se denimo povzpnemo na ljubljanski grad in si z njega ogledamo mesto.  

»Po istem sistemu razvijamo rešitev za vojaške potrebe, in sicer 3D-navigacijski sistem za helikopterje. Vojaki lahko s pomočjo navideznega prikaza terena natančno preučijo teren, še preden se nanj zares odpravijo. Lahko si ogledajo relief, nevarne točke, izmerijo natančne razdalje med objekti, višinske razlike, hitrost vetra, vremenske razmere in tako naprej,« opisuje možnosti direktor Sekvence. Izdelek so razvili v sodelovanju z nemškim podjetjem, ki je prevzelo trženje. 

Ta navigacijski sistem jih je takoj postavil na seznam zanimivih podjetij za protidobave pri nakupih vojaške opreme. Kot je znano, mora tuji dobavitelj vojaške opreme za določen del vrednosti posla kupiti opremo od slovenskih podjetij. Sekvenco je obiskal predstavnik Nase in jim predstavil možnosti sodelovanja. Verdnik pravi, da je sodelovanje še zavito v skrivnost, saj so dobili samo vabilo brez konkretnih podatkov. 

»V tistem letu sem razmišljal, kaj naj počnem, ko se bo dopust končal. Pogovarjali smo se s prijatelji, med katerimi so slikarka, oblikovalci, informatiki, poslovneži in drugi, ki so imeli izkušnje z računalniško vizualizacijo.« Tik pred lanskim poletjem je dobil možnost naseliti podjetje v ljubljanskem tehnološkem parku, zato ni imel niti časa ustanavljati podjetje. Verdnik je preprosto kupil spečo delniško družbo. Iz tega časa pove zanimivo zgodbo, ki je tipično slovenska. »Po nakupu spečega podjetja sem na mariborskem sodišču vložil zahtevek za spremembo imena družbe. Na odgovor sem čakal dva meseca in pol, nakar je sodišče zahtevek zavrnilo. Potem sem sedež družbe preselil v Ljubljano in tam je sodišče ime takoj spremenilo. Pozneje sem dobil informacijo, da mariborsko sodišče na splošno rado 'zafrkava' podjetnike in da mi nismo bili izjema,« trdi Domen Verdnik. 

Samo se poraja vprašanje, zakaj je kupil delniško družbo in ne podjetja z omejeno odgovornostjo. »Največja težava v novem podjetju je motivirati zaposlene. Za motiviranost sta po mojem mnenju ključni dve stvari, duh zaposlenih in denar.« Verdniku je bil blizu ameriški način nagrajevanja zaposlenih z delnicami, zato se je odločil za delniško družbo. Vsakemu zaposlenemu, ki se zaposli v podjetju, ponudi nakup delnic po vnaprej določeni ceni. Konkretno, zaposleni lahko v treh letih kupi delnice po ceni, ki je veljala na dan zaposlitve. Če v tem obdobju podjetje dobro posluje, lahko tržna cena delnice močno zraste in delavec dobro zasluži.  

Verdnik pravi, da se da opcijski sistem nagrajevanja elegantno izpeljati z delnicami na prinosnika. S temi delnicami lahko lastniki preprosto trgujejo in jih prodajajo znotraj in zunaj podjetja. No, kako bodo stvari v resnici tekle, bomo lahko videli šele v prihodnjem letu, ko naj bi zaposleni prvič kupovali in prodajali delnice.