Dopolnilne dejavnosti

Avtor: Ivica Rant | Objava: 10.08.2003

Na vsaki kmetiji je mogoče ustvariti tržno ponudbo, ki izhaja iz potencialov kmetije in kmečke tradicije.

Dopolnilna dejavnost na kmetiji je ena od priložnosti, da se z izkoriščanjem potencialov kmetije poveča dohodek kmetije in odpravi podzaposlenost družinskih članov oziroma ustvari nova delovna mesta.

V Sloveniji se je leta 2000 z dopolnilno dejavnostjo ukvarjalo slabih 6 odstotkov kmetij. Med njimi po številčnosti izstopajo zlasti storitve s kmetijsko mehanizacijo, predelava hrane in predelava lesa, pa tudi turizem na kmetiji (Slovenija ima okrog 500 registriranih turističnih kmetij) in domača obrt. Zanimiv podatek je tudi, da se kar 54 odstotkov dopolnilnih dejavnosti odvija na družinskih kmetijah, ki imajo v lasti od 1 do 5 hektarjev kmetijskih zemljišč v obdelavi, in kar 81 odstotkov na kmetijah, kjer delata ena ali dve osebi(vir: Statistični urad Republike Slovenije - Popis kmetijskih gospodarstev, leto 2000).

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Nekaj številk o slovenskem podeželju

V Sloveniji živi več kot 60 % prebivalcev na podeželju. Približno 12 % aktivnega prebivalstva je neposredno povezanih z dejavnostmi kmetijstva in gozdarstva. Ob tem pa se delež BDP-ja iz kmetijsko–gozdarske dejavnosti znižuje - v obdobju 1971–2000 je s 7 % upadel na 3 %.

Kako začeti z dopolnilnimi dejavnostmi

Z dopolnilnimi dejavnostmi se lahko ukvarja tisti, ki ima status kmeta. Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti nosilec pridobi na pristojni upravni enoti. Vrste, obseg in druge pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah določa Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (potrebna so dokazila o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju sanitarno- zdravstvenih ali veterinarskih in drugih pogojev, če so za dejavnost, ki jo želi opravljati, ti pogoji predpisani s podzakonskimi akti). Nosilec dejavnosti je dolžan dejavnost po pravnomočnosti odločbe prijaviti tudi Davčni upravi in voditi poslovne knjige (enostavno knjigovodstvo). Za dejavnost turizma na kmetiji, domačo obrt in delo z mehanizacijo lahko izbere tudi obdavčitev po normiranih stroških.

Zagonski stroški za posamezne dopolnilne dejavnosti se zelo razlikujejo, odvisni so od pogojev, ki jih za opravljanje posamezne dejavnosti določajo podzakonski akti. Če je dejavnost povezana z večjimi vlaganji (predelava mesa, mleka, turizem na kmetiji ...) priporočam posvet s strokovnjakom, ki dejavnost pozna, in izdelavo poslovnega načrta.

Dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, pa ne sme presegati treh povprečnih plač na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu, sicer pa se registrirate kot s.p. ali d.o.o.

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Možnosti za dopolnilne dejavnosti je veliko. Naštejmo jih nekaj:
- predelava osnovnih kmetijskih pridelkov in gozdnih pridelkov,
- prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov,
- nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev in zelišč,
- turizem na kmetiji,
- dejavnosti, povezane s tradicionalnimi dejavnostmi oziroma znanji na kmetiji,
- oživljanje tradicionalne domače obrti
- pridobivanje in prodaja energije iz biomase, vodnih, vetrnih in drugih virov,
- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, storitve delovne sile na kmetiji, povezane z znanji iz kmetijstva in gozdarstva,
- drugo izobraževanje na kmetiji, povezano z dejavnostjo na kmetiji,
- cela vrsta posebnih dejavnosti, kot so: čebelarstvo, perutninarstvo, ribogojstvo, gobarstvo, zeliščarstvo,
- sodelovanje v pridelavi in dodelavi semena in sadik,
- drevesničarstvo in trsničarstvo,
- reja divjadi ter
- zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi

Državne ovire in spodbude

Dokončno so bile dopolnilne dejavnosti na kmetiji statusno urejene šele v letu 2001 s sprejemom Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in spremljajočimi pravilniki, ki se nanašajo na pogoje izobrazbe za potrebe dopolnilne dejavnosti ter veterinarske in zdravstvene pogoje za predelavo živil živalskega in neživalskega izvora.

Še vedno pa obstajajo nekatere večje ovire za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

Društvo za razvoj slovenskega podeželja je na strokovnem posvetu v Zrečah aprila letos predstavilo ključne ovire in predlagalo ustrezne rešitve:

- Pravilnik o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je pomanjkljiv. Potrebna izobrazba (IV. stopnja) je za nekatere nezahtevne dejavnosti prezahtevna, treba pa bi bilo upoštevati tudi znanja, ki so jih nekateri potencialni nosilci pridobili na različnih izobraževanjih, še pred sprejemom omenjenega pravilnika.

- Zakon o dohodnini, ki je v pripravi, naj bi spremenili v členu, ki se nanaša na priznanje normiranih stroškov. Namesto zdaj predlaganih 25 odstotkov naj bi uveljavili realne stroške v višini 70 odstotkov. Poleg tega so opozorili, da za male proizvajalce, med katerimi so tudi nosilci dopolnilne dejavnosti, spremembe, ki se pripravljajo na področju vodenja poslovnih knjig (izključno dvostavno knjigovodstvo), niso sprejemljive. Nujno je treba poiskati manj zahtevno obliko prikazovanja prihodkov in stroškov ali ohraniti vsaj enostavno knjigovodstvo.

Podpora regionalne politike

Spremenjen odnos in vrednotenje podeželskega prostora se kaže v razvojnih strategijah številnih evropskih držav, ki prav gospodarski razvoj podeželja postavljajo kot ključen za usklajen regionalni razvoj že od sedemdesetih let. Tu ni potrebe po velikih programih, zadošča podpora individualnim pobudam ter programom krajevnega prebivalstva. To zahteva bistveno drugačno spodbujanje razvoja podeželja, kot smo ga uveljavljali pri nas. Osrednja naloga razvojne politike je tako postala podpora za samorazvoj. To pomeni spodbujanje samoiniciativnosti, ne več le vnašanje kapitala in programov, temveč informacij in znanja.

V Slovenji se čedalje bolj uveljavlja celovit podjetniški odnos do razvoja podeželja, ki temelji na razkrivanju in vključevanju krajevnih potencialov in spodbujanju podjetništva na podlagi ekološko neoporečnih in razvojno trajnostno naravnanih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.