Družina Šepič

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.06.1999

Iz male obrti do več tovarn, tudi v Bosni in Hercegovini.



Kako se obrtnik spremeni v podjetnika? Je dovolj zgolj odločitev posameznika, da bo začel razmišljati in delati drugače? Iz zgodbe Jožeta Šepiča je mogoče razbrati, da je vsa stvar res v odločitvi. Po tem ko je 20 let delal kot mali obrtnik, je ob osamosvojitvi Slovenije zašel v resne težave; izgubil je skoraj 80 odstotkov svojega trga, in ker je za vse skrbel sam, si je načel še zdravje.  

“Takrat sem se odločal, ali naj podjetje zaprem ali pa naj poiščem nove trge in začnem delati na novih osnovah. Ta preskok v načinu razmišljanja je bil zelo težak,” se spominja Jože Šepič. V podjetju sta ravno takrat začela delati njegova sinova, ki sta prinesla nov zagon. Našli so nove kupce v Italiji in Nemčiji, podjetje Šepič pa je začelo beležiti največjo rast v svoji zgodovini. V letih 1994 do 1997 je bilo celo 12. najhitreje rastoče podjetje pri nas po prihodku. Lani sta podjetji Šepič in Purotehnika, ki je ravno tako v lasti družine Šepič, ustvarili že približno 1,5 milijarde tolarjev prihodka, od tega več kot 80 odstotkov na tujih trgih. V obeh podjetjih je skupaj zaposlenih 110 ljudi. Direktor podjetja je Jože Šepič, njegova žena Slava skrbi za kadre, sin Sandi je vodja proizvodnje in kakovosti, drugi sin Dejan pa je vodja marketinga in predstavništva v Ljubljani.  

Volkswagnovi dobavitelji 

Podjetje Šepič izdeluje plastična polnila za oblazinjeno pohištvo, avtomobilske sedeže in vzmetnice. Njihov največji kupci so proizvajalci pohištva, ki predstavljajo v deležu prihodkov 40 odstotkov. Sami ne razmišljajo o proizvodnji pohištva, ker pravijo, da ne morejo konkurirati svojim kupcem. Drugi program, to so polnila za avtomobilske sedeže, postaja vsako leto pomembnejši in se po deležu v prihodkih že približuje proizvodnji za pohištveno industrijo. Polnila izdelujejo neposredno za Volkswagen, preko podjetja NTU – Johnson Controls iz Slovenj Gradca pa še za Mercedes, BMW in Opel. “Že od ustanovitve podjetja sem imel vizijo postati proizvajalec za avtomobilsko industrijo,” pravi Jože Šepič. “Ta trg je velik, vendar pa je zelo težko priti nanj. Nenehno se moraš dokazovati s kakovostjo, roki dobave in ceno. Razen tega kupci zahtevajo delo po zelo zahtevnih standardih.” Podjetje Šepič je lani prejelo dva takšna certifikata: ISO 9002 in VDA 6.1. Slednjega zahteva nemška avtomobilska industrija in je po besedah direktorja podjetja vsaj za štirikrat zahtevnejši od standardov ISO. “Standardi ISO so zelo splošni, medtem ko gre standard VDA v podrobnosti. Podrediti mu je potrebno celotno organizacijo podjetja. Običajno ga podjetja uvajajo tri do pet let; nam je to uspelo v enem letu, kar je v evropskem merilu redkost.”  

Kakovost
postaja del vsakdanjika v podjetju ali kot pravi “zlato pravilo” direktorja, ki ga je zapisal v politiko kakovosti podjetja: “Usmeritev našega podjetja je vgrajevati kakovost v vsako delo in vsako fazo nastajanja izdelka. Osnova je samokontrola in odgovorno delo vsakega posameznika.” 

Zaradi izpolnjevanja najstrožjih zahtev jih je Volkswagen uvrstil v A skupino dobaviteljev. To pomeni, da imajo prednost pri izdelovanju novih izdelkov in da Volkswagen pri preverjanju kakovosti njihovih izdelkov ni tako natančen. Zaupanje se kaže v povečanju naročil. Obseg dela za tega nemškega proizvajalca avtomobilov bodo letos v primerjavi z lanskim letom podvojili. Želje pa so še večje; Sandi pravi, da se s Volkswagnom že pogovarjajo, da bi v prihodnosti sodelovali tudi pri razvoju izdelkov.  

Znanje je prvi pogoj razvoja 

Razvoj je po mnenju Šepičevih predvsem stvar znanja, in temu posvečajo veliko pozornost. Na osnovi potreb vsako leto pripravijo letni načrt izobraževanja zaposlenih. Lani so tako notranji in zunanji strokovnjaki vodili kar 6210 izobraževalnih ur, kar je bilo skoraj 83 ur na zaposlenega. Rezultati dela s kadri so očitni: zaposleni so avtorji številnih izboljšav, ki jih uvajajo v proizvodnjo. Svoje ideje lahko zaposleni zapišejo kar na poseben list, ki visi na oglasni deski v delavnici. Posledica upoštevanja mnenj zaposlenih ni samo večje zadovoljstvo delavcev, temveč tudi zniževanje stroškov. “Ko smo začeli delati naslonjala za model Polo, smo delali z izgubo, danes ustvarjamo dobiček. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 400 tisoč tolarjev na mesec in povečati jo želimo na 650 tisoč,” pravi Jože Šepič.    

Dolgoročni cilj: povezovanje 

Zdi se, da po kriznem obdobju, ki je sledilo osamosvojitvi Slovenije, danes njihove ambicije nimajo meja. “Če bomo želeli čez 10 let še vedno delati, bomo morali biti na svojem področju najboljši,” je prepričan Sandi Šepič. In kakšen je njihov recept za prihodnost? Na prvem mestu med dolgoročnimi cilji imajo zapisano povezovanje z drugimi podjetji. Šepičevi trenutno združujejo moči s Preventom, s katerim so že ustanovili podjetje v Bosni in Hercegovini, ki po njihovih besedah zelo dobro dela. V kratkem nameravajo skupaj ustanoviti še eno podjetje. Sami pa bodo ustanovili novo podjetje, ko bodo zgradili nov objekt v Gradišču pri Kozini. Novo podjetje bo izdelovalo žice za avtomobilske prevleke za znanega kupca. Vrednost naložbe znaša 650 milijonov tolarjev.  

Šepičevi pravijo, da bodo do konca prihodnjega leta v Gradišču zaposlovali 140 ljudi. Bojijo se, da številke 200 kljub potrebam niti v naslednjih letih ne bodo mogli preseči. Zakaj? “Z iskanjem delavcev imamo že sedaj velike težave. Teh preprosto v našem okolju ni dovolj. Še dodaten problem povzročajo droge med mladimi, ki se tudi na podeželju nevarno širijo. V preteklosti so nekateri naši zaposleni že imeli s tem težave. Zaradi tega smo se odločili, da bomo pomagali tukajšnjemu nogometnemu klubu. Naložba v mlade je za nas najboljša naložba v kadre. Ne gre za promocijo podjetja, ampak za to, da mlade odvrnemo od drog,” pravi Jože Šepič.       


Moja formula uspeha  

Jože Šepič: “Uvajanje zahtevnih standardov v podjetje nam je omogočilo, da delovanje podjetja temelji na skupinskem delu. En sam človek danes ne more več delati; odgovornost je treba porazdeliti.”


IZKAZNICA: 
Podjetje: Šepič, Purotehnika
Kraj: Gradišče pri Kozini, Dravograd
Dejavnost: proizvodnja polnil za avtomobilske sedeže, pohištveno industrijo in vzmetnice
Zaposleni: 110 Promet: 1,5 milijarde tolarjev v letu 1998
Trgi: Nemčija, Španija…  

ADUTI:  
·        Zelo hitra rast poslovanja v zadnjih petih letih. Dvanajsto najhitreje rastoče podjetje v letih od 1994 do 1997.
·        Več kot 80 odstotkov prihodka ustvarijo z izvozom.
·        V skupini “A dobaviteljev” Volkswagna.
·        Imetniki zelo zahtevnega nemškega certifikata VDA 6.1.·        Lastno proizvodno podjetje v Bosni in Hercegovini.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *