Dva pogleda na prihodnost

Avtor: Petra Mauer | Objava: 09.05.2011

Glede stanja gospodarstva in prihodnosti se mnenja ekonomistov razlikujejo. Dr. Jože Mencinger ne vidi razloga za preplah, dr. Igor Masten napoveduje nadaljnje propadanje podjetij.


Dr. Jože Mencinger: »Slabosti Slovenije, ki se poudarjajo predvsem v medijih, so po mojem mnenju pretirane.«

Po nekaterih mnenjih je slovenski tranzicijski model izčrpan, vse večja je brezposelnost, vse več je socialnih konfliktov … Gospodarska rast je skromna, gospodarstvo je prezadolženo, napovedi v medijih so pesimistične, nekaterim gospodarskim panogam gre še posebej slabo, novih razvojnih nosilcev pa naj bi bilo malo.
 
Kaj nas čaka? Na posvetu »Slovenija v gospodarskem krču in pljuski na evropskem območju«, ki ga je v Celju pripravil Klub podjetnikov Zlatorog, smo lahko slišali dva pogleda na prihodnost slovenskega gospodarstva.
 
Dr. Mencinger: Ni tako slabo, kot se govori
 
Dr. Jože Mencinger z ekonomskega inštituta Pravne fakultete meni, da Slovenija ni pretirano na slabšem kakor pred dvajsetimi leti, a ob tem poudaril, da obstaja kar precej razlik med včeraj in danes. »Takrat so bili formalno padci večji, ampak osnovna razlika je v vzdušju, ki zdaj vlada v državi. Vlada je lahko sprejemala odločitve, danes jih očitno ni več mogoče.« Po njegovem mnenju so dandanes stvari težje izvedljive, odnos ljudi do podjetij se je spremenil precej na slabše, enako velja za odgovornost oziroma odnos do lastnine. Vendar ostaja optimist, saj meni, da stanje le ni tako slabo, kot nekateri kažejo. »Slabosti Slovenije, ki se poudarjajo predvsem v medijih, so po mojem mnenju pretirane. Pomislimo samo, da je bil padec družbenega produkta pred dvajsetimi leti pri nas večji kakor sedaj, tudi brezposelnost je dosegla število 140.000.«
 
Vsak dan lahko slišimo opozorila glede katastrofalnega stanja javnih financ, a Jože Mencinger ne vidi razloga za preplah.  »Stanje v javnih financah pri nas ni nič posebnega, ampak je normalno, povsem evropsko, če ga primerjamo z drugimi državami, saj porabimo več sredstev za tako imenovane dobre dejavnosti, kot so šolstvo, kultura in zdravstvo, manj od povprečja v Evropi pa porabimo za administracijo, policijo in vojsko.«

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *