Efekt

Lahko nekdo, ki je treniral judo, iz tega naredi posel? Na prvi pogled nemogoče, a slovenjgraški judisti trdijo drugače.

Judo so Slovenjgračani do konca 70. let gledali samo po televiziji, očitno z navdušenjem. Takrat pa se je v njihovo mesto preselil iz Maribora tekmovalec in trener Bogdan Gabrovec. Poleg tega, da si je poiskal službo kot inženir strojništva in stanovanje, je bilo njegovo tretje dejanje ustanovitev judo kluba. Odziv je bil velik; sprva so se sicer v klub včlanili predvsem razni pretepači, ki so hoteli v pretepih postati še močnejši, vendar so kmalu odnehali, resni športniki pa so ostali. V nekaj letih so posegli tudi po zelo visokih, takrat še jugoslovanskih odlikovanjih, nato pa celo po evropskih.

In v tem klubu je pred štirimi leti, ko so tudi pri nas dovolili podjetništvo, zrasla ideja - zakaj ne bi s svojo veščino varovali ljudi in s tem zaslužili.

Trener Bogdan Gabrovec je ponudil storitve Judo kluba drugim in res so kmalu varovali koncerte in prireditve v športni dvorani v Slovenj Gradcu. Obiskovalci in plesalci so komajda opazili spremembo; fantje so varovali neopazno in zanesljivo. Vsekakor pa se od takrat ne dogaja več, da bi na ples spuščali slovenjgraške nasilneže.

Po letu dni, ko so ugotovili, da s tem ni pravega zaslužka, je Bogdan Gabrovec poleg varovanja ljudi v varovanje vključil še objekte in premoženje. Z Marjanom Matvozom, strojnim tehnikom, sta leta 1991 ustanovila podjetje Efekt. V Marjanovi hiši so v pritličju uredili sicer majhno, a primerno pisarno in center.

Svoje storitve - varovanje objektov in premoženja - so ponudili podjetjem in stanovalcem na Koroškem od Doliča, Slovenj Gradca in Dravograda do Raven in Žerjava, kmalu pa bodo delovali tudi v Radljah ob Dravi. Že na samem začetku so imeli tri naročnike za varovanje objekta: blagovnico v Mislinju, turistično agencijo in trgovino v Slovenj Gradcu. Kmalu so sledila nova naročila in v prvem letu poslovanja so varovali že 25 objektov, med njimi šolo, bolnišnico, muzej ...

Kljub vsemu, pravi Bogdan Gabrovec, imajo še premalo naročil, zato je zaslužek skromen, pa tudi njihova skupina ni povsem izkoriščena. Na voljo imajo 17 ljudi - varnostnikov - in psa. Od tega jih je šest redno zaposlenih, 11 pa pogodbeno. Skoraj vsi obvladajo borilno veščino judo in mnogi med njimi so tudi aktivni tekmovalci. Vsi so tudi opravili preizkus streljanja z orožjem in so oboroženi s pištolami. Njihova povprečna starost je 26 let.

V primeru kakršnegakoli alarma se v centru na zaslonu računalnika samodejno izriše shema objekta, in Bogdan Gabrovec zagotavlja, da so njegovi možje v petih minutah pri objektu.

In zakaj ob taki usposobljenosti tako malo naročil?

"Delujemo predvsem preventivno," pravi Bogdan Gabrovec. "To pomeni, da s svojim sistemom varovanja že vnaprej odvrnemo vlomilca od dejanja ali ugotovimo, da je nevarnost požara, poplave in podobno. Žal pa zavest preventivnega varovanja med ljudmi še ni zaživela. Večina naročnikov poišče naše varovanje šele po tistem, ko so že pretrpeli škodo."

Značilen primer je trgovina, ki je naročila varovanje šele potem, ko jo je obiskal vlomilec, pokradel nekaj dragocenosti in razbil vse, kar mu je prišlo pod roko.

Vendar Bogdan Gabrovec vztraja. Njegov cilj je pokriti Koroško in na tem območju varovati podjetja pa tudi večje tovarne in stanovanja. Zelo si želi dobiti v varovanje večjo tovarno, saj bi se s tem povečal njihov ugled. Sicer pa ne ponuja malo: proti škodi, ki jo lahko pretrpi neka tovarna zaradi požara, je strošek za njihovo varovanje minimalen. Vendar imajo za zdaj še povsod urejeno klasično varovanje - z varnostniki.

"Tega na Zahodu ni več," pravi Gabrovec, "povsod varujejo premoženje in podjetja s sistemom fizično-tehničnega varovanja, kar je ceneje in neprimerno bolj učinkovito."

Sicer pa, zakaj ne bi bil optimist, saj nove stranke nenehno prihajajo.