Eko poslovne priložnosti pri gradnji in vzdrževanju stavb

Avtor: Bojko Jerman | Objava: 11.09.2006

Pasivne (superizolirane) stavbe in kakovostne sanacije starih stavb so evropski in svetovni okoljsko-energijski trend. Pri nas na tem področju deluje še zelo malo podjetij in strokovnjakov, potreb in priložnosti pa je veliko ...


Shema prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote za enodružinsko hišo. Če je hiša grajena v pasivnem standardu, ta sistem prevzema tudi ogrevanje in ohlajanje.

Pred dnevi smo bili na posvetu o pasivni gradnji v srednji Evropi v kraju Gussing, ob avstrijsko-madžarski meji. V pozdravnem govoru je župan malega kraja (velikosti in celo izgleda Škofje Loke) povedal zelo zanimivo zgodbo. Še pred nekaj leti je bil kraj brez perspektive, manjkalo je delovnih mest, ni bilo razvojnih ciljev. Potem so se ozrli naokoli, se povezali s sosednjimi regijami, pridobili EU-sredstva, postavili so evropski center za obnovljive vire energije, lotili so se ekološke in s tem tudi energetske sanacije svojega okolja ... Danes je kraj skoraj 100-odstotno oskrbovan z obnovljivimi viri energije, dobili so kar 1000 novih delovnih mest iz naslova okoljskih dejavnosti in iz zaostalega kraja postali podjetniško-razvojni subjekt. To je velika zgodba o uspehu malega kraja. Zgodba, ki se lahko kjerkoli ponovi. Velikih poslovnih in razvojnih priložnosti je na področju trajnostnega razvoja zelo veliko, večkrat slišimo, da sta turizem in ekologija storitveni industriji prihodnosti. Oglejmo si nekaj poslovnih priložnosti na področju gradnje in vzdrževanja stavb, ki porabijo kar 40 odstotkov energije in so zato po deležu največji igralec v energetsko-okoljskem in s tem tudi »kyotskem« segmentu.   

Gradbenokonstrukcijski sklopi
 

V gradnji iz betona in opeke se že pol stoletja ni zgodilo nič posebnega in morda je prav to dejstvo uspavalo gradbeno industrijo. Sama statična trdnost konstrukcije ni bila nikoli tehnični ali izvajalski problem, kar pa ne velja za kakovostno toplotno in akustično zaščito stavb. Na tem področju primanjkuje kakovostnih rešitev, materialov in predvsem ljudi, ki bi znali pravilno namestiti prave materiale na pravo mesto. Gre za toplotno zaščito v večjih debelinah, okoli 20 do 30 cm, tako za segment klasične masivne kot montažne gradnje. Poleg polistirenov, steklene in kamene volne se pojavljajo novejši koncepti, kot so polistirenski prefabrikati in razsuti izolacijski materiali, kot denimo lesena ali celulozna vlakna. Ta imajo še posebno ekološko vrednost, saj gre za razcefran odpadni časopisni papir, ki ga lahko uporabimo kot kakovostno toplotno zaščito. V Avstriji je vgrajevalcev teh materialov ogromno, pri nas le eden ali dva.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *