Električna dostava

Avtor: Primož Lemež | Objava: 09.07.2011

Električna vozila bodo kupovali najbolj zagreti okoljevarstveniki, množične uporabe še ne pričakujemo. Majhni električni dostavniki pa so v uporabi že zdaj.


Prihodnost električnih dostavnih avtomobilov je še bolj črna kakor prihodnost električnih osebnih avtomobilov. Izjema so majhni in lahki dostavniki, na primer za pošto in komunalo.

V zadnjem času se veliko govori o električnih avtomobilih. Bolj se poglabljam v to temo, bolj mi postaja jasno, da je elektrika za pogon avtomobilov bolj lari-fari kakor kaj resnega. Po vseh predavanjih in posvetih je jasno samo nekaj: nimamo in še vsaj kakšno desetletje (to je mnenje enega največjih svetovnih strokovnjakov na področju raziskovanja akumulatorjev, Slovenca Mirana Gabrščka) ne bomo imeli akumulatorja, ki bi bil zmožen avtomobil popeljati 500 kilometrov brez vmesnega polnjenja. Poleg tega je problematično tudi polnjenje. To je še vedno precej dolgotrajen proces in ob skrajševanju polnjenja naletimo na precejšnje težave. Ob tem pa je tudi obraba akumulatorjev precejšnja, saj še dandanes ne zmorejo neskončnega števila ciklov, ne da bi jim padla zmogljivost shranjevanja električne energije.
 
Skratka elektrike v avtomobilih množično še kar nekaj časa ne bomo imeli, je pa dobrodošla tema za prepire ter za lovce na državne subvencije. Že to, da bomo recimo v Sloveniji v naslednjih petih letih imeli na cestah nekaj sto, morda nekaj tisoč električno gnanih avtomobilov, bo pomenilo kar lepo investicijo v infrastrukturo. In, jasno, spet se bo delil državni in evropski denar.
 
Pa pojdimo po vrsti: ekološko zavedni ljudje močno navijajo, da bi se čim prej vozili z električnimi avtomobili. Po drugi strani nočejo atomske energije, prav tako ne hidro- in termoelektrarn, pa tudi ne vetrnih elektrarn. A to presneto elektriko moramo vseeno nekje dobiti. In potrebovali bi je veliko. Če verjamemo strokovnjakom na tem področju, obstaja možnost, da bi približno 20 odstotkov avtomobilov lahko poganjala elektrika. Če malo poenostavimo: če imamo v Sloveniji približno milijon avtomobilov, je 20 odstotkov 200.000. Če bi vsak od teh avtomobilov v povprečju dnevno naredil po 40 kilometrov, je to 8.000.000 »električnih« kilometrov. Če predpostavimo, da je povprečen slovenski avto velikosti renaulta clia ali volkswagna pola (omenjam ju zgolj zato, ker se teh dveh modelov proda največ) in da za 100 kilometrov porabi 18kW/h energije, je to 1.440.000 kW/h, se pravi 1,4 megavatne ure na dan, kar nanese več kot 500 megavatnih ur električne energije na leto. To pa je le malo manj od tistega, kar naj bi (ko in če) proizvedel 6. blok v Šoštanju! Takole čez palec, saj nismo upoštevali izgub pri prenosu energije in večje porabe zaradi večje teže avtomobila, upoštevali pa smo tudi, da električni avto izkoristi 100 odstotkov energije … Ampak številke govorijo same zase!

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *